Avstralija Oceanija in Nova Zelandija
Uvod
Najmanjša celina na Zemlji je Avstralija, geografsko pa k njej prištevamo tudi tihomorska otočja. Oceanija v širšem pomenu besede zavzema otoke med Azijo in Ameriko, vključno z Avstralijo in Malajskim otočjem. Oceanijo v ožjem pomenu besede so otočja Polinezija, Mikronezija in Melanezija.
Avstralija, Nova Zelandija in Oceanija zavzemajo ozemlje med severnim povratnikom in južnim tečajnikom, na območju Tihega oceana. Otoki v Mikroneziji in Polineziji segajo na severno poloblo, Avstralija in Nova Zelandija sta v celoti na južni polobli. Večina ozemlja je na vzhodni polobli; edino polinezijski otoki so na zahodni polobli. Meja je 180. poldnevnik, ki je hkrati tudi datumska meja.
Preberi spodnji odstavek in dopolni manjkajoče besede.
Oceanijo sestavljajo tri velike skupine otokov: {Mikronezija;Melanezija;Polinezija}, {Melanezija;Polinezija;Mikronezija} in {Polinezija;Mikronezija;Melanezija}.
Avstralija, Oceanija in Nova Zelandija so na stiku Tihooceanske in Filipinske plošče. Zato je območje potresno in vulkansko dejavno. Mnogi otoki v Oceaniji so vulkanskega nastanka.
Če pravilno premečeš črke, dobiš besedi, ki sta dolgoročno zaznamovali nekatere otoke v Oceaniji in jih naredili smrtonosne za ljudi.
Avstralija, Nova Zelandija in Oceanija
Avstralija, Nova Zelandija in nekateri vulkanski otoki Oceanije se lahko ponašajo z visokimi gorami, ki segajo do 4000 m nad morjem. Večje ravnine so le ob rekah Murray in Darling v Avstraliji ter reki Fly na Papui Novi Gvineji. Oceanijo sestavljajo koralni otoki in grebeni različnih velikosti. Najdaljši koralni greben je Veliki koralni greben ob Avstraliji. Večino ozemlja v Oceaniji sestavljajo {atoli;Atol je koralni otok, ki ima na sredi plitvo laguno. Koralni otoki nastanejo s pomočjo koral, ki gradijo grebene.}.
Razmisli, v katerem toplotnem pasu je Oceanija.
Južni del Avstralije in Nova Zelandija sta v zmerno toplem pasu. Za Avstralijo je značilno tudi puščavsko podnebje, ki se razteza na dveh tretjinah države.
Rastlinstvo je prilagojeno podnebju in prsti. Na ozemlju tropskega in subtropskega podnebja na vulkanskih tleh uspevajo tropske kulture: kokosove palme, sladkorni trs, banane in agrumi. Na Novi Zelandiji pa so podnebne razmere podobne podnebnim razmeram v Sloveniji. Zato tam uspeva sadje, zelenjava in vinska trta. Na Papui Novi Gvineji in v SV delu Avstralije so sklenjena območja tropskega deževnega gozda. Nova Zelandija ima obširne listopadne in iglaste gozdove.
Tako v Avstraliji kot Novi Zelandiji imajo veliko travnikov in pašnikov, kar izkoriščajo za govedorejo in ovčerejo. V obeh državah izvoz temelji na volni, mesu in mesnih izdelkih ter mleku in mlečnih izdelkih.
Rudno bogata je predvsem Avstralija. Večino rud izvozi nepredelanih v Azijo. Obe z Novo Zelandijo sta gospodarsko razviti državi. Nasprotno pa so mnogi otoki v Oceaniji {odvisni od pomoči;Manjše države v Oceaniji imajo skromne naravne vire in omejene možnosti za razvoj sodobnih proizvodov in storitvenih dejavnosti. Gospodarstvo večine držav temelji na kmetijstvu. Glavni vir državnega denarja je pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije. Denar gre v večini za plače javnih uslužbencev. Omenjene države so si v preteklosti lastila vse otoke, saj so bili strateškega pomena.} ZDA, Velike Britanije in Francije. Omenjene velesile pa oddaljenost in osamljenost otokov izkoriščajo za jedrske poskuse in odlaganje nevarnih odpadkov.
Avstralija, Nova Zelandija in Oceanija so bile poseljene že nekaj tisoč let pred prihodom belcev.
S pomočjo svetovnega spleta poišči mesta Kalgoorlie, Broken Hill, Pilbara in ugotovi, katero rudo tam kopljejo.
Aboridžini, Maori in različna plemena z otokov Malezije, Mikronezije in Polinezije so se morali umakniti v manj odročne dele, saj so belci, predvsem Britanci, poselili najugodnejše njihove predele. Poselitev v notranjosti Avstralije in na koralnih atolih je redka ali je sploh ni.
Povzetek
Avstralija, Oceanija in Nova Zelandija so na stiku tektonskih plošč, kar povzroča vulkane in potrese ter se kaže v oblikovanosti površja. Mnogi otoki so vulkanskega nastanka. Prav tako pa imajo vulkani velik pomen pri nastanku koralnih otokov - atolov.
Avstralija, Nova Zelandija in Oceanija so v vročem in toplem pasu, kar se odraža v podnebju, rastlinstvu in gospodarstvu.
V družbenem pogledu so tod evropski priseljenci pustili velik pečat, saj so preoblikovali pokrajino, gospodarstvo in kulturo.
Slike predstavljajo značilno pokrajino in ljudstva, ki tam živijo.
Na spletu poišči himne Avstralije, Nove Zelandije in Francoske Polinezije. Poslušaj spodnje posnetke in ustrezno reši nalogo. Glasbeni zapis preneseš v kvadratek tako, da ga primeš za modro polje in preneseš v ustrezen kvadratek pod zastavo. Ko jih pravilno razvrstiš, klikni na gumb Preveri.
 Zastava Francoske Polinezije |
| |
 Zastava Nove Zelandije |
| |
 Zastava Avstralije |
| |
|
|
|
|
|
|
Aboridžinska zastava predstavlja avstralske staroselce. Je ena izmed uradnih zastav Avstralije. Aboridžinski umetnik Harold Thomas jo se zasnoval za Gibanje za zemljiške pravice. Črna barva predstavlja Aboridžine, rdeča simbolizira zemljo in duhovni odnos do nje, rumena je Sonce, darovalec življenja in zaščitnik.
 |
 |
Naloge - I
1.
Označi pravilno trditev.
2.
Označi pravilni odgovor. Kako delimo Oceanijo? Delimo jo na:
3.
Zapiši ali je trditev pravilna ali nepravilna. V tabeli ob pravilni trditvi vpiši DA, ob nepravilni trditvi vpiši NE.
| DA | Tropski deževni gozd je v Avstraliji in Papui Novi Gvineji. |
| DA | Velik del Avstralije pokrivajo puščave. |
| NE | V Oceaniji gospodarstvo temelji na predelavi rud. |
| NE | Koralni otoki nastajajo v zmerno toplem pasu na jugovzhodu Nove Zelandije. |
4.
Poveži državo oz. otočje s pravim pojmom.
Avstralija |
Aboridžini |
|
Nova Zelandija |
Maori |
|
Oceanija |
jedrski poskusi |
Preveri
5.
Dopolni okenca.
Dopolni okenca.
V spodnja okenca dopiši ustrezno številke geografskim pojmom, ki so na zemljevidu vpisani s številkami. Pomagaj si z atlasom.
Avstralija: 2
Nova Zelandija: 3
Oceanija: 1
Nova Gvineja: 4.
