Temelj za razvoj severnoameriškega gospodarstva je bilo naravno bogastvo. Tega v Ameriki ne primanjkuje. V ZDA sta v Apalačih in ob Velikih jezerih železo in premog. Kanada je poleg rud izkoristila še les in nafto. Kmetijstvo se je razvilo na obsežnih ravninah Osrednjega in Priatlantskega nižavja ter v okolici Velikih jezer. Ugodni podnebni pogoji na jugu države omogočajo gojenje nekaterih toploljubnih rastlin: riž, tobak, arašidi, bombaž, agrumi. Na severu imata pomembno vlogo gozd in lesna industrija. Velik pomen za gospodarstvo ima plovna pot Reke svetega Lovrenca, ki povezuje Velika jezera z Atlantskim oceanom. Državi sta gospodarski velesili. Stare gospodarske panoge je zamenjala industrija visoke tehnologije: {informacijska tehnologija;IT je tehnologija za izdelke, ki se uporabljajo za prenos, shranjevanje, zapisovanje in obdelovanje informacij, telefonska tehnologija in računalniška industrija.}, {biotehnologija;Uporaba živih organizmov, celic in njihovih delov v industrijske namene. } in {izdelki zelene energije;izdelki, ki ne onesnažujejo okolja in uporabljajo obnovljive vire energije.}.

ZDA so v svetu vodilni pridelovalec hrane. Naravni pogoji omogočajo raznoliko kmetijstvo. Kmetijstvo je prevladujoča gospodarska dejavnost v Osrednjem in Priatlantskem nižavju, Kaliforniji, Floridi in ob Velikih jezerih.

Zaradi različnega podnebja se v ZDA pridela od agrumov, bombaža, tobaka in arašidov na jugu, do pšenice, koruze, soje na severu.

ZDA imajo ugodne naravne in družbene pogoje za gospodarski razvoj. Zaradi velikih zalog premoga in železove rude, bližine morja, dostopne prometne lege in naravnih značilnosti za poselitev, je med Velikimi jezeri, Apalači in severnim delom Priatlantskega nižavja nastalo industrijsko območje ZDA. Zrasla so mesta Čikago, Detroit, Washington, Philadelphia in New York. V ZDA so velika nahajališča nafte in zemeljskega plina, predvsem v Mehiškem zalivu. Poleg termoelektrarn pridobivajo energijo tudi s hidroelektrarnami na rekah, ki pritečejo z Apalačev ali Skalnega gorovja. Hidroelektrarne so tudi na Velikih jezerih. 20 % celotne električne energije pridobijo v 104 jedrskih elektrarnah.

Stare gospodarske panoge je v 2. polovici 20. stoletja zamenjala industrija visoke tehnologije. Začele so se razvijati panoge, ki manj obremenjujejo okolje, zaposlujejo manj ljudi in prinašajo večji dobiček. Industrija visoke tehnologije proizvaja izdelke visoke kakovosti: medicinske naprave, računalnike in elektronske naprave. Gospodarsko območje ZDA se je preselilo na zahod v Kalifornijo (Silicijeva dolina) in Seattle ter jug ob Mehiški zaliv. Nastajajo nove industrijske panoge: letalska, elektronska, elektrotehnična, avtomobilska, filmska industrija. Uspeh ameriške industrije lahko pripišemo tudi zmanjšanju proizvodnih stroškov. Večina tovarn so namreč preselili v države, kjer je cenejša delovna sila. Danes je v industriji zaposlen le še majhen delež prebivalstva, večina ga dela v trgovinah, prometu, državnih službah ter drugih storitvenih dejavnostih. Zato ameriško družbo imenujemo poindustrijska družba.

Kanada je pretežno poraščena z gozdom. Gosto je poseljen le jugovzhodni del ob meji z ZDA. S sosednjo državo je tudi močno gospodarsko povezana.

Kanadsko gospodarstvo temelji na izkoriščanju lesa, nafte in rud. Bogato zalogo lesa izkoriščajo za proizvodnjo lesnih izdelkov in papirja. Na teh panogah temelji izvoz.

Reka sv. Lovrenca povezuje Velika jezera z Atlantskim oceanom. Velika jezera sestavlja pet jezer. Štiri so na meji med ZDA in Kanado, Reka sv. Lovrenca pa se v kanadskem Quebecu izliva v Atlantski ocean. Višinska razlika na dolžini 3750 km je 200 m. Za premagovanje višine so zgradili kanale in zapornice, ki ladjam omogočajo plutje vse do Gornjega jezera. Plovna pot je odprta 10 mesecev na leto, saj pozimi reka in jezera zamrznejo.

ZDA imajo ugodne naravne in družbene danosti za gospodarski razvoj. V Apalačih in okolici Velikih jezer so bogata nahajališča rud in energijskih virov, v Osrednjem nižavju rodovitna zemlja za kmetijstvo, številni gozdovi in velike zaloge pitne vode. Že od nastanka ZDA je bila država vezana na Evropo. V stoletjih so se med njima utrdile pomorske poti, priseljenci iz Evrope so v Ameriko prihajali s hotenjem in željo po uspehu.

Danes so ZDA poindustrijska družba, saj so svojo industrijo in delavce preusmerile iz stare v industrijo visoke tehnologije. Odprla so se delovna mesta, ki zahtevajo izobražene delavce. Staro industrijo, ki je močno obremenjevala okolje, so preselili v druge države; tja, kjer so ohlapnejši okoljski zakoni in cenejša delovna sila.