Izbrani svetovni problemi II
Uvod
Danes bolj kot kdajkoli pred tem lahko govorimo o svetu kot celoti. Razlike med posameznimi deli sveta so velike, a so se z razvojem
prometa in komunikacij zmanjšale, zaradi svetovnega spleta pa se je močno
spremenil način življenja večine svetovnega prebivalstva.
Zaradi hitrega širjenja informacijske tehnologije sodobno družbo imenujemo informacijska. Za tesno povezan in soodvisen svet pa pravimo, da je {globaliziran oz. planetariziran oz. mondializiran;Izraz
globalizacija se je uveljavil pred približno 35 leti in predstavlja
povezovanje celin, držav, podjetij in posameznikov na svetovni ravni. Z
razvojem prometa, trgovine in komunikacij je namreč postal svet tesneje
povezan, lažje in hitreje dostopen, z razvojem svetovne trgovine pa so
postali za nakup dostopni pridelki in izdelki z vseh koncev sveta. V Sloveniji uporabljamo tudi izraz planetarizacija, saj globe pomeni svet, planet, globus ali kroglo. Romanske dežele uporabljajo izraz mondializacija , saj mond, mondo, mundo pomeni svet}.
Pretok in objava informacij sta danes v svetu izjemno hitra. Z vidika
gospodarstva so z uporabo novih prometnih in komunikacijskih tehnologij največ
pridobile najbolj razvite države, največja svetovna podjetja pa so
postala pravi planetni velikani, saj so lahko ustvarila več tesno povezanih podružnic, ki kupujejo in prodajajo po vsem svetu. Kupujejo tam, kjer je najcenejše in prodajajo tam, kjer največ zaslužijo. Nastala so nova podjetja, katerih
delovanje temelji na spletni prodaji izdelkov in storitev (Amazon,
Google, Skype, Yahoo) po vsem svetu. Sodobni mediji, {mobilna telefonija;Leta 1981 je v Skandinaviji začelo
delovati prvo omrežje mobilne telefonije na svetu. Od
takrat se je uporaba mobilnih telefonov stalno povečevala. Leta
2014 je število mobilnih telefonskih naročnikov že doseglo število prebivalcev na Zemlji.} in svetovni splet z družabnimi omrežji so spremenili način komuniciranja za velik del svetovnega prebivalstva.
Razvoj, napredek in povezanost sodobnega sveta nosijo s seboj
tudi negativne posledice. V neizprosnem boju za dobiček se kršijoa človekove pravice, nastajajo svetovna krizna žarišča, vse več je človeških žrtev in beguncev, onesnažuje se okolje, prekomerno se v kmetijstvu uporablja kemična sredstva, v prehrani se uporablja gensko
spremenjene organizme, izkorišča se poceni delovna sila v
manj razvitih državah. Vedno bolj se povečujejo razlike med bogatimi in revnimi.
V objektive fotoaparatov so ujeti nekateri svetovni problemi. Kateri so po tvojem mnenju razlogi za prikazano na fotografijah?
Življenje na Zemlji in onesnaževanje okolja
Največji problem sodobnega sveta je neenakomerna porazdelitev dobrin in prekomerna potrošnja, predvsem v najrazvitejših državah sveta.
Sodobni svet, kljub dobri povezanosti, zaznamujejo izjemno velike razlike med deli držav in celin. Zato bi na vprašanje, kaj si prebivalci posameznih delov sveta predstavljajo pod kakovostno življenje, dobili zelo različne odgovore. Eni bi omenili osnovne življenjske potrebe kot so {pitna voda;1/3 človeštva še vedno v 21. stoletju nima dnevnega dostopa do pitne vode.} in {hrana;Vsak šesti človek trpi lakoto, osnovnih higienskih razmer nima 1/3 prebivalstva, vsak 10. otrok še vedno nima možnosti šolanja. Eden od sedmih prebivalcev sveta trpi za podhranjenostjo.}, drugi varnost in možnost hoditi v šolo, tretje želje bi bile vezane na različne materialne dobrine (telefon, računalnik,avto). Predvsem slednje so tiste, ki so vezane na vedno večjo industrijsko proizvodnjo in porabo energije, s tem pa se povečuje onesnaženost okolja. Neposredni učinki se v okolju vidijo v obliki industrijskih objektov, elektrarn ter izpustov odpadnih voda, plinov in trdih delcev v okolje. Posledice so smog, kisli dež, onesnaženi vodni viri in podobno. Še več vplivov na onesnaženost okolja je posrednih in se kažejo v obliki zgrajenih cest, železnic, naftovodov, daljnovodov in povečanem {prometu;Promet je eden od največjih onesnaževalcev okolja. Najbolj okoljsko obremenjujoč je cestni promet. Prometno onesnaževanje je vezano na izpuste izpušnih plinov (ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovodikov in trdih delcev), izlitja različnih nevarnih snovi (goriva, olja), hrup (hrup motorjev, trenja koles) in svetlobno onesnaževanje.}. Onesnaženost zraka in uničevanje okolja je tako veliko, ker večino energije pridobivamo iz fosilnih goriv. Najpomembnejši energijski vir je še vedno {nafta;Nafta je nastala z usedanjem odmrlih mikroorganizmov, alg in planktona na morsko dno, kjer so jih prekrile debele plasti sedimentov. Nastajala je brez prisotnosti kisika, pod visokim tlakom in ob visokih temperaturah.}.
Industrijsko onesnaževanje
Zaradi vedno večje onesnaženosti je večina držav že leta 1997 podpisala tako imenovani Kjotski protokol o zmanjšanju izpustov CO2.
Oglej si spodnji diagram, ki prikazuje izpuste CO2 v svetu in videoposnetek "Industrijsko onesnaževanje" ter razmisli, kako bi preprečili oziroma zmanjšali onesnaževanje okolja.
Kjotski protokol je sporazum o postopnem zmanjševanju spuščanja CO2 in
drugih toplogrednih plinov (metan, dušikovi oksidi), ki
ga je podpisalo 141 držav, da bi zaustavile oziroma zmanjšale
vplive na planetarno rast zračne temperature. Vzrok za planetarno zračno segrevanje, ki povzroča taljenje ledu in dviganje svetovne morske gladine, naj bi bil učinek tople grede. Ko človeštvo še ni pokurilo toliko fosilnih goriv, je bilo toplogrednih plinov v ozračju manj in Zemlja je lahko del energije s sevanjem oddala v vesolje in se s tem hladila.
Planetarizacija in krizna območja
Krizna območja
Negativni učinki planetarizacije in teženj po ustvarjanju vedno večjih dobičkov se kažejo v velikem številu kriznih območij, ki so nastala zaradi različnih razlogov. Najpogostejši so verska, mednacionalna in medkulturna trenja, ki so pogosto povezana z željo po nadzoru in upravljanju z naravnimi viri in širjenjem vplivnega območja (osvajanje novih trgov). Večina svetovnih kriznih žarišč je na območju Afrike, Azije in delu Srednje in Južne Amerike. Večinoma so to gospodarsko slabše razvita območja, kjer se prepletajo notranji politično-gospodarski interesi z interesi svetovnih velesil.
Posledice konfliktov na kriznih območjih so vojne, umiranje, begunci, terorizem. Najnovejši problem je v najmlajši državi na svetu, {Južnem Sudanu;Republika Južni Sudan je svojo neodvisnost od pretežno arabskega severnega dela nekdanje skupne države Sudan dosegla julija leta 2011, po več kot dve desetletji trajajoči državljanski vojni, ki se je končala s sporazumom leta 2005. Takrat je bila obnovljena Južnosudanska avtonomna pokrajina z lastno vlado. Leta 2011 je bil v Južnem Sudanu izveden referendum, na katerem se je večina prebivalcev izrekla za samostojno državo Južni Sudan.}, ki ga bomo uporabili kot primer za razumevanje podobnih svetovnih problemov.
Tod gre za različne vzroke, ki so povzročili vojne (dve državljanski vojni, vojna v pokrajini Darfur), v nekdanji skupni državi Sudan pa je državljanska vojna praktično vseh zadnjih 60 let. Prvi razlog za težke razmere sta etnična in verska pestrost Sudana, ki sta botrovali številnim bojem za oblast in vpliv med različnimi plemeni. En izmed teh, decembra 2013, je vezan na ljudstvi Dinka in Nuer.
Drugi razlog za spore predstavlja dejstvo, da so v Južnem Sudanu {velike
naftne zaloge;Nafto v Sudanu je leta 1978 odkrilo ameriško naftno
podjetje Chevron. Štiri leta kasneje so enaindvajset Chevronovih
delavcev blizu Bentuja pobili neznani storilci. Chevron se je
umaknil iz Sudana in svoje pravice prodal sudanski diaspori in
kanadskemu podjetju Talisman. Največji del naftovoda skozi Nubske gore
proti Rdečem morju so ob koncu osemdesetih let zgradili kitajski
kaznjenci, vmesne postaje je postavila švedsko podjetje Ludlin,
pogodbe za vzdrževanje je podpisala norveška Watsila in
podjetniki iz Italije, Avstrije, Nemčije in drugih držav članic EU.},
ki so zanimive za Južni Sudan, Sudan in svetovne velesile. Za Južni Sudan je omejujoče dejstvo,
da so glavno pristanišče (Port Sudan), rafinerije in infrastruktura za
transport nafte v Sudanu, kar povečuje odvisnost Južnega Sudana od
arabskega severa. Hkrati pa arabski sever ne more mimo svojih »naftnih
apetitov« na jugu in se vsem zalogam nafte ne bo odpovedal tako zlahka.
O razmerah v Južnem Sudanu je veliko pisal tudi znani slovenski borec za človekove pravice in svetovni popotnik {Tomo
Križnar;...Leto in pol po razglasitvi samostojne države nihče več ne
more zares kontrolirati milijonov nalaganih in razžaljenih, ki so jim
tuji mirovni mešetarji obljubljali, da jih, če bodo na referendumu
glasovali za odcepitev od severa Sudana, čaka novo, boljše življenje pod
zaščito zahodnih držav. Od mirovnega sporazuma, ki sta ga podpisala
Omar Bašir in Salva Kiir leta 2005, po najdaljši afriški vojni, dveh
milijonih mrtvih in petih milijonih pregnanih v begunska taborišča,
domačini, razen v Jubi, niso dobili nič. Na podeželju ni bilo zgrajenih
nobenih šol, nič klinik, ustvarjenih ni bilo nobenih delovnih mest.
Večino milijard dolarjev in evrov pomoči iz ZDA in EU, namenjenih za
razvoj in napredek, so pokradli gospodarji v Jubi (glavnem mestu) in morda tudi v
tujini... }.
 |
 |
 |
Preberi spodnji odstavek in dopolni manjkajoče besede. Uporabiš lahko izraze: trgovine, komunikacij, držav, svetovne, hitreje.
Pojem globalizacija se je
uveljavil pred približno 35 leti in predstavlja povezovanje celin,
držav
,
podjetij in posameznikov na svetovni ravni. Z razvojem prometa,
trgovine
in
komunikacij
je postal svet tesneje povezan, lažje in
hitreje
dostopen, z razvojem
svetovne
trgovine pa so postali za nakup dostopni
pridelki in izdelki z vseh koncev sveta.
Prebivalstvo
Svetovno prebivalstvo
Prebivalstva na Zemlji hitro narašča. Hitra rast števila prebivalcev je pojav dveh stoletij, saj se je število ljudi začelo bistveno hitreje povečevati šele v 20. stoletju. Leta 2001 je bilo na Zemlji več kot 6 milijard ljudi, leta 2011 (konec oktobra) pa že več kot 7 milijard. Taki hitri rasti prebivalstva rečemo demografska eksplozija. Vendar pa prebivalstvo ne narašča povsod enako hitro. Najpočasneje narašča v gospodarsko razvitih državah v Evropi, najhitreje pa v slabo razvitih državah v Afriki in Aziji. Zaradi tega so selitveni tokovi prebivalstva usmerjeni iz najmanj razvitih območij s hitro rastjo števila prebivalcev v dobro razvita območja. Poleg tega pa v smeri iz podeželja v mesta. Zato v manj razvitih državah na mestnih obrobjih nastajajo revna barakarska naselja.
|
 |
Preberi spodnji odstavek in vpiši manjkajoče besede in številke.
Svetovno prebivalstvo narašča . V zadnjih 50 letih je število s 3,5 milijarde {naraslo;poskočilo;zraslo} na 7 milijard.
Največje povečanje števila prebivalcev je v Afriki in nekaterih delih Azije ter v Latinski Ameriki .
S povečanjem števila prebivalcev se je povečala potreba po hrani, {vodi;ozemlju} in {ozemlju;vodi} , kar povzroča spore in vojne .
S pojavom eksplozije prebivalstva se je pojavila tudi kmetijska
prenaseljenost. Gre za proces, ko obstoječe kmetijske površine ne morejo več zaposliti in preživeti oz. prehraniti naraščajočega prebivalstva. Zato poskušajo povečevati kmetijska zemljišča, če je to mogoče, in uvajati izboljšave, ki bi omogočale več pridelka na enako velikih
površinah. Zato uporabljajo kmetijsko mehanizacijo, kemična sredstva,
razvijajo nove in bolj donosne sorte rastlin in živalskih pasem, tudi {gensko
spremenjenih sort;Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so organizmi, pri
katerih je bil genski zapis (DNK) umetno spremenjen. Uporaba sodobne
biotehnologije omogoča, da v organizme vnašamo gene različnih vrst
drugih rastlin ali celo živali, kar se v naravi ne more zgoditi. Gensko
spremenjene rastline, ki se najpogosteje pridelujejo, so soja, koruza,
bombaž in oljna ogrščica. Največ gensko spremenjenih rastlin raste v
Združenih državah Amerike in Argentini, vodilno podjetje pri trženju
gensko spremenjenih rastlin v svetu pa je družba Monsanto. Posledice
uporabe gensko spremenjenih rastlin v prehrani zaenkrat še niso dovolj
raziskane. Se pa pojavljata dve skrajnosti; prva, ki govori o tem, da ni
uporaba gensko spremenjenih rastlin nič bolj nevarna od uporabe običajnih rastlin, in druga, ki govori o tem, da so posledice
uporabe nevarne in se kažejo v obliki alergijskih reakcij, celičnih
okvar, okvar notranjih organov, težav z razmnoževanjem in podobno. Vendar
pa je potrebno vedeti, da mesa, mleka, jajc, rib in drugih živil
živalskega izvora, če so bile živali krmljene z gensko spremenjeno krmo,
ni potrebno posebej označiti. Prav tako tudi ne jogurtov in sirov iz
gensko spremenjenih mikroorganizmov. Enako velja za živila, pri
proizvodnji katerih so bili uporabljeni encimi, izdelani s pomočjo
gensko spremenjenih mikroorganizmov. Danes tudi precej vitaminov
izdelujejo z uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov (vitamin C, A,
nekateri vitamini B). Tudi teh vitaminov ni treba označiti, da
so proizvedeni s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov, ker so
vitamini le proizvod in ne GSO.}. Čeprav se hrane v svetovnem merilu
pridela dovolj, je njena pridelava izrazito neenakomerno razporejena.
Zato je še vedno približno sedmina prebivalcev sveta podhranjenih.
Poseben problem za prebivalstvo je tudi {pomanjkanje pitne vode;Po
podatkih UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2013, kar
768 milijonov ljudi nima dostopa do pitne vode. Zaradi tega naj bi
vsako leto zbolelo ali umrlo več sto tisoč otrok. Ocene UNICEF-a kažejo,
da vsak dan v svetu umre 1400 otrok, mlajših od pet let zaradi bolezni,
ki so posledica onesnažene vode, neustreznih sanitarij in pomanjkljive
higiene.}.
|
|
|
Če pravilno premečeš črke, dobiš drugo besedo za planetarizacijo. Besedo, ki zaznamuje današnji svet.
Kmetijstvo in pridelava hrane
K povečani pridelavi hrane je v veliki meri prispevala uporaba različnih kemičnih sredstev. Kadar gre pri pridelavi kulturnih rastlin za povečano ali {čezmerno rabo kemičnih sredstev; Ali veš, da vzdrževalci igrišč za golf na hektar zemljišča porabijo do 7x več pesticidov kot jih na povprečni njivi v intenzivnem kmetijstvu.} govorimo o kemizaciji kmetijstva. V kmetijstvu je namreč zelo razširjena raba umetnih gnojil, {pesticidov;Pesticidi so snovi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni. Vplivajo na razmnoževanje živali in človeka, povzročajo razvojne nepravilnosti, motnje v delovanju živčevja, poškodujejo imunski sistem, porušijo nevroendokrini sistem in podobno.}, sredstev proti rastlinskim boleznim, {herbicidov;Herbicidi so sredstva za zatiranje plevela.}, {fungicidov;Fungicidi so sredstva za zatiranje gliv oziroma plesni.} in {insekticidov;Insekticidi so sredstva za zatiranje žuželk.}. Uporaba kemičnih sredstev je sicer povečala zanesljivost in količino pridelane hrane, vendar je prinesla tudi negativne posledice. Najpogostejše so onesnaževanje prsti in talne vode (kemična sredstva se s padavinami izpirajo v prst in od tam v podtalnico), izumiranje nekaterih vrst rastlin in kopičenje strupenih snovi v rastlinah, živalih in človeku. Največje probleme s pretirano rabo kemičnih sredstev imajo države v razvoju, saj jih uporabljajo prepogosto, preveč, nestrokovno in nenadzorovano.
 |
 |
 |
Razmisli, kako bi rešili problem prekomerne rabe kemičnih sredstev v kmetijstvu? Ali drži trditev, da je ena od rešitev v samooskrbi prebivalstva in pridelovanju domače hrane?
Drži. Ne drži.
Preglej zemljevid in ustrezno označi.
Ali sta zmerno topli in subtropski pas najbolj primerna za kmetijsko rabo?
Drži.
Ne drži.
Na podlagi gornjega zemljevida oceni ali je v svetu dovolj kmetijskih površin za pridelavo hrane, da prehranijo svetovno prebivalstvo.
 |
|
Povzetek
Planetarizacija ali globalizacija je svet spremenila v povezano celoto. Vendar pa je
zaradi etničnih, kulturnih in verskih razlik ter različne gospodarske
razvitosti povzročila tudi negativne posledice.
Velik problem sodobnega sveta je neenakomerna razporeditev bogastva in visoka stopnja revščine
v manj razvitih državah. Zaradi različne gospodarske razvitosti
bogatejši izkoriščajo prebivalce manj razvitih držav kot poceni delovno
silo. Pri tem so posebej izpostavljena multinacionalkna podjetja na za proizvodnjo tekstila, obutve in sodobne elektronike. Ta podjetja imajo proizvodnjo zaradi
nižjih stroškov v manj razvitih državah, načrtovanje in odločanje pa v razvitih. S tem se neenakost med
ljudmi na svetu še povečuje, koncentracija bogastva v rokah peščice
posameznikov pa je čedalje bolj izrazita. V ZDA ima 1% najbogatejših prebivalcev v lasti več kot 40%
celotnega bogastva.
Kot edina sprejemljiva planetarna kultura se uveljavlja zahodna kultura. Ta narekuje življenjski slog, blagovne znamke, glasbo in drugo. Zato se
izgubljajo narodna, kulturna in jezikovna identiteta ter ustvarjajo problemi, ki se kažejo v nasilnem zoperstavljanju prevladi zahodnega gospodarstva in na veri temelječi sovražnosti do ZDA in Evrope.
Poleg navedenega velik problem predstavljata boj za nadzor nad naravnimi viri in
njihovo brezobzirno črpanje in izkoriščanje. To je jasno razvidno pri odkopa
katranskega peska v Kanadi.
Z odkopom je povezano uničevanje in onesnaževanje okolja.
Vodni viri kot strateško bogastvo so
omejeni tako po količini kot po dostopnosti. V prihodnje
naj bi bili eno izmed največjih in najbolj zaželenih naravnih bogastev. V svetu je
danes še vedno brez ustrezno dostopa do pitne vode vsak deseti
prebivalec, brez ustreznih sanitarij pa kar vsak tretji prebivalec
sveta. Posledice so visoka obolevnost in višja smrtnost.
Ob
dejstvu, da se število prebivalcev predvsem v slabo razvitih državah sveta hitro povečuje, je
pričakovati, da bodo težave s trenutnim modelom gospodarskega razvoja
čedalje večje. Drugačen odgovor na tovrstno problematiko ponuja model {trajnostnega
razvoja;Ko
govorimo o trajnostnem razvoju govorimo o tem, da je to
razvoj družbe, ki zagotavlja, da današnja rast ne bo ogrozila možnosti
rasti in razvoja za prihodnje generacije, pri čemer enakovredno upošteva
tako gospodarske, družbene kot okoljske elemente. Če želiš o trajnostnem
razvoju izvedeti več, uporabi spletni iskalnik z iskalnimi besedami trajnostni razvoj in sustainable development.}.
Na spodnjih fotografijah vidiš različne vplive na okolje, povezane z
izkoriščanjem naravnih virov in gradnjo industrijskih objektov.
Naloge - I
1.
Izraz planetarizacija pomeni:
2.
Označi pravilni odgovor.
3.
Iz seznama izberi tiste trditve, ki opisujejo negativne posledice planetarizacije.
4.
Drži ali ne drži?
- {Drži;Ne_drži} Število prebivalstva na Zemlji hitro narašča.
- {Ne_drži;Drži} Demografska eksplozija pomeni napad na naftovod.
- {Ne_drži;Drži} Število prebivalstva najhitreje narašča v razvitih državah Evrope.
- {Drži;Ne_drži} Selitveni tokovi prebivalstva v svetu so usmerjeni iz gospodarsko slabo razvitih območij v gospodarsko dobro razvita območja.
- {Drži;Ne_drži} Agrarna prenaseljenost je pojav, ko zaradi naraščanja števila prebivalcev za prehrano vseh ni več na voljo dovolj kmetijskih zemljišč.
- {Drži;Ne_drži} Približno 1 milijarda prebivalcev sveta je še vedno podhranjenih.
- {Ne_drži;Drži} Pesticidi, herbicidi, fungicidi in insekticidi so naravna sredstva, ki jih uporabljamo kot začimbe pri prehrani.
- {Drži;Ne_drži} Trajnostni razvoj je način razvoja družbe, ki zagotavlja, da današnja rast in razvoj ne bosta ogrozila možnosti rasti in razvoja za prihodnje generacije.
5.
Iz spodnjega grafa razberi, kaj je značilno za izpuste CO2 v svetu med leti 2000 in 2010.
Naloge - II
6.
Na nemem zemljevidu so označene države in območje, ki veljajo za svetovna krizna žarišča.
Pomagaj si z namiznim zemljevidom in svetovnim spletom in po številkah poimenuj države ali območje, v katerem so krizna žarišča.
Na nemem zemljevidu so označene države in območje, ki veljajo za svetovna krizna žarišča.
Pomagaj si z namiznim zemljevidom in svetovnim spletom in po številkah poimenuj države ali območje, v katerem so krizna žarišča.
- Odgovor 1: Južni Sudan .
- Odgovor 2: Afganistan .
- Odgovor 3: Ukrajina .
- Odgovor 4: Severna Koreja .
- Odgovor 5: Bližnji vzhod .
7.
Smiselno poveži ključne besede in slike v pare.
