Lega, površje in vodovje Afrike

Mojca Janžekovič; Kristijan Jeršin Tomassini

1 Lega, površje in vodovje Afrike

Lega, površje in vodovje Afrike

Uvod

Afrika je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po številu prebivalcev. S približno 30 milijoni km² je trikrat večja od Evrope in zavzema približno petino celotnega kopna, milijarda njenih prebivalcev pa predstavlja sedmino človeštva.

V spodnja okenca vpiši manjkajoči besedi.

Afriko deli ekvator na skoraj enaki polovici.

Čez Afriko poteka tudi začetni poldnevnik.

Afrika se po svoji legi precej razlikuje od drugih celin.

S pomočjo Atlasa ali programa Google Zemlja imenuj morja, ki Afriko ločijo od drugih celin, in dopolni spodnje besedilo:

Na zahodu jo od Amerike loči Atlantski ocean . Na severu jo od Evrope loči Sredozemsko morje . Na severovzhodu jo od Arabskega polotoka (Azije) loči Rdeče morje . Na vzhodu jo od Azije in Avstralije loči Indijski ocean .

S pomočjo geografskega koordinatnega sistema določi lego skrajnih točk Afriške celine na severu, jugu, vzhodu in zahodu (kraj, naselje, rt, zaliv).

Približno {34;35;36;37;38;39} ° s. z. š.
Približno {33;34;35;36;37} ° j. z. š.
Približno {15;16;17;18;19} ° z. z. d.
Približno {49;50;51;52;53} ° v. z. d.

Iz zgornjih podatkov sklepamo, da ekvator Afriko deli praktično na dve polovici, kar vpliva na podnebne razmere. Sonce namreč sveti skoraj navpično in daje celini veliko energije (tropska celina). S tem se Afrika bistveno razlikuje od drugih celin.

Afrika je največja celina.

Drži.Ne drži.

Površje

Obale Afrike so malo razčlenjene. Edini večji otok je Madagaskar, med polotoki je največji Somalski, med zalivi pa Gvinejski. Ker ni globokih in ozkih zalivov, je malo naravnih pristanišč. Ker imajo reke tik ob izlivu v morje visoke pragove in slapove, je z morja proti notranjosti celina težko dostopna. Zaradi največje puščave Sahare je težko prehodna tudi s severa na jug in obratno. Zato so Evropejci notranjost Afrike spoznali zelo pozno.

Velik del celine sestavlja star Afriški ščit, ki je ostanek {Gondvane;Zemljina skorja je sestavljena iz plošč, ki se stalno premikajo. Posledica je premikanje celin. V Paleozoiku je bilo Zemljino kopno združeno v eno veliko celino Pangeo, ki je v mezozoiku začela razpadati. Razdelila se je na severno (Lavrazija) in južno celino, ki se je imenovala Gondvana. Gondvana je bila velika celina na južni polobli, ki so jo sestavljale današnje celine Afrika, Južna Amerika, Antarktika in Avstralija. Z njimi pa je bila združena tudi Indijska podcelina.}, zato je površje Afrike precej uravnano. Nagubana sta le skrajni severozahodni (gorovje Atlas) in južni (Kapsko gorovje) del celine. Afriški ščit je na vzhodu razlomljen, tam je nastal {Veliki tektonski jarek;Kotlino Viktorijinega jezera obdajata Vzhodnoafriški in Srednjeafriški hrbet. Osrednji deli obeh hrbtov so se ob tektonskih prelomnicah ugreznili in nastala sta Vzhodnoafriški in Srednjeafriški tektonski jarek, široka 30-80 km. V obeh jarkih so globoka tektonska jezera. Nad tektonskim jarkom se dvigujejo vulkanski stožci (najvišji vrh Kibo 5895m, v pogorju Kilimandžaro).}. Prevladujejo kamnine predkambrijske starosti, ki so prekrite z mlajšimi sedimenti, tudi vulkanskimi.

Magmatske kamnine na območju Jezerskega višavja

Mladonagubano slemenasto gorovje - Atlas

Za afriško površje je značilno menjavanje velikih kotlin, planot, višavij in uravnav. Prevladujoče oblike površja so:

Kotline: Zahodnosaharska (Nigrska), Čadska, Zgornjenilska (ob Belem Nilu), Kongova, kotlina Viktorijinega jezera, Kalahari.
Nizke planote: Sahara.
Višavja in gorovja: Etiopsko, Vzhodnoafriško in Južnoafriško višavje, Kapsko gorovje, Zmajeve gore, Atlas.
Nižine: nižavje ob reki Senegal, nižavje ob spodnjem Nilu, obala Mozambika.

Uravnana pokraina v Bocvani na jugu Afrike

Vodovje

Zaradi majhne količine padavin in celoletnih visokih temperatur je tretjina Afrike prekrita s {puščavami; Puščave zavzemajo tretjino afriškega površja. Največja puščava je Sahara, ki je tudi največja puščava na svetu. Na jugu je polpuščava Kalahari, ob jugozahodni obali pa puščava Namib.}. Padavine in zračne temperature določajo tudi rečno mrežo. Na območju z malo padavinami so brezodtočna območja, s katerih reke ne tečejo do morij ali oceanov. V puščavskih delih Afrike se pojavljajo tudi posebne doline - {vadiji;Vadi je preko leta večinoma suha rečna struga, po kateri lahko več let ne teče voda. Ob padavinah pa se kratkotrajno pojavi hudourniška reka, vadi se nevarno visoko napolni z vodo in odnese vse s seboj. Zato ni šala, če boste prebrali, da je nekdo utonil v puščavi.}.

S pomočjo geografskega atlasa se sprehodi po Afriki in poišči večje reke.

Tektonsko jezero Malavi, na Jezerskem višavju

Največje in najpomembnejše afriške reke so Nil, Kongo, Niger, Zambezi in Oranje. Reke imajo na svojem toku različen strmec; po kotlinah majhen, zato so tam večinoma plovne. Na drugih delih je veliko brzic in slapov (npr. {Viktorijini slapovi;Viktorijini slapovi (domačini so jih poimenovali Bobneči dim) so na reki Zambezi v južnem delu Afrike na meji med Zambijo in Zimbabvejem. Prvi Evropejec, ki jih je odkril, je bil Škot David Livingstone leta 1855. Poimenoval jih je po takratni angleški kraljici Viktorji. Slapovi so visoki 100 m in padajo v razpoko na površju, ki ni širša od 60m.}), kar je ugodno za pridobivanje električne energije. Za kmetijstvo so pomembna poplavna območja ob rekah. Ob Nilu so se z izgradnjo Asuanskega jezu leta 1970 razmere za kmetijstvo povsem spremenile; reka z rodovitnim blatom njiv ne poplavlja več, vendar jez omogoča namakanje preko vsega leta. Pomemben vir vode v puščavski Afriki je talna voda, ki v oazah omogoča življenje.

Reka Kongo na poti skozi tropski deževni gozd

Na zemljevid vpiši reke: Kongo, Oranje, Nil, Niger.
Pomagaj si z namiznim zemljevidom.

Kongo

Niger

Nil

Oranje

Povzetek

Afrika se zaradi lege na obeh straneh ekvatorja bistveno razlikuje od drugih celin; predvsem po podnebnih razmerah (tropska celina). Zaradi starosti in kamninske zgradbe so obale malo razčlenjene. Od površja v Afriki prevladujejo kotline, nizke uravnane planote, višavja in gorstva. Rečna mreža je posledica podnebnih razmer. Ob ekvatorju je rečna mreža gosta, reke pa vodnate. Tretjina Afrike je puščavske z redko rečno mrežo ali celo brez nje. Reke so plovne samo v ravninskih delih svojega toka, drugod pa so zaradi velikega strmca primerne za pridobivanje električne energije.

Zemljevid Afrike

Naloge I

1.

Reši sestavljanko (zemljevid Afrike) in v spodnje okence vpiši ime države, ki je označena na zemljevidu.

Poišči ime države. Pomagaj si z namiznim zemljevidom.

Odgovor: Nigerija

2.

V katero morje se izlivajo reke? Klikni na besedo v levem stolpcu in polje z besedo v desnem stolpcu. Pravilne rešitve se bodo povezale.

Nil		Sredozemsko morje
Kongo Niger Oranje		Atlantski ocean

Preveri

3.

Skozi katere države tečejo reke? Klikni na besedo v levem stolpcu in polje z besedo v desnem stolpcu. Pravilne rešitve se bodo povezale.

Nil		Uganda, Južni Sudan, Sudan, Egipt (Etiopija – Modri Nil).
Kongo		Zambija, DR Kongo, Kongo, Angola.
Niger		Gvineja Bisao, Mali, Niger, Benin, Nigerija.
Oranje		Lesoto, Republika Južna Afrika.