Površje in podnebje Južne Amerike

Mojca Janžekovič; Kristijan Jeršin Tomassini

Površje in podnebje Južne Amerike

Uvod

Na podlagi znanja o podnebnih značilnostih Afrike in Severne Amerike pojasni, kateri podnebni dejavniki najbolj vplivajo na podnebje Južne Amerike.

Razmisli, kakšne bodo temperature na različnih delih celine. Upoštevaj njeno geografsko lego.
Kako geografska lega vpliva na temperaturo zraka?

V Tihem oceanu ob zahodni obali Južne Amerike od juga proti severu teče hladen Humboldtov/Perujski morski tok. Tam je nastala puščava Atacama. Podoben primer vpliva morskega toka na podnebje je tudi ob jugozahodni obali Afriki, kjer teče hladen Benguelski morski tok. Tam je nastala puščava Namib.

Vpliv reliefa na podnebje se najbolje kaže v območju Andov, kjer se zaradi nadmorske višine pojavljajo višinski podnebni in rastlinski pasovi. Hkrati s tem pa Andi kot gorska pregrada onemogočajo večji vpliv morja, Tihega oceana na podnebje v notranjosti celine.

Površje Južne Amerike

Na podlagi znanja o premikanju tektonskih plošč razmisli, s katerima celinama ima Južna Amerika reliefno največ skupnih značilnosti.

Južna Amerika je v mezozoiku skupaj z Afriko tvorila celino na južni polobli, ki se je imenovala Gondvana. Zato je po kamninski zgradbi in reliefu v veliki meri podobna Afriki. Od nje se razlikuje le v zahodnem delu celine, kjer prevladuje mladonagubano gorstvo Andi (poveži vzporednice z nastankom Severnoameriških Kordiljer). Obale Južne Amerike so malo razčlenjene, največji otok je Ognjena zemlja na skrajnem jugu celine. Nizek priobalni pas na zahodu je zaradi lege na stiku tektonskih plošč in Andov zelo ozek.

Naravne enote

Površje Južne Amerike sestavljajo tri velike naravne enote:

Višavja (Gvajansko in Brazilsko višavje)

Nižavja (Orinoško, Amazonsko in Laplatsko nižavje)

Gorovja (Andi)

Višavja in nižavja

Višavja

Gvajansko in Brazilsko višavje sta stara dela (iz predkambrija) nekdanje Gondvane in ju sestavljajo večinoma magmatske in metamorfne kamnine. Zato sta rudno bogata. Površje je uravnano zaradi delovanja zunanjih sil. Nad širokimi dolinami se dvigajo uravnane planote, s katerih se voda pogosto v slapovih spušča v doline (Angelov slap, visok 980 m, je najvišji na svetu). Na območju Gvajanskega višavja je ekvatorialno podnebje, naravno rastlinstvo pa tropski deževni gozd; v Brazilskem višavju sta podnebje in rastlinstvo savansko.

Brazilsko višavje

Nižavja

Po rekah se imenujejo Orinoško, Amazonsko in Laplatsko nižavje. So obsežna območja, prekrita z rečnimi sedimenti (iz kenozoika), ki so jih reke nanesle z višavij in Andov. Po podnebnih značilnostih se nižavja med seboj razlikujejo.

Orinoško nižavje ima zaradi pregrad na vzhodu savansko podnebje. Po ravnini (špansko llano) se del nižavja imenuje Llanos.

Amazonsko nižavje ima ekvatorialno podnebje. Prekriva ga tropski deževni gozd (portugalsko selva). Od tod ime za jugozahodni del nižavja Selvas. Gre za največje območje sklenjenega tropskega deževnega gozda na svetu.

Laplatsko nižavje je ob rekah Urugvaj, Parana in Paragvaj. Sega od tropskega Gran Chaca prek stepskih Pamp do sušne Patagonije.

Laplatsko nižavje se deli na Gran Chaco, Pampo in Patagonijo. Gran Chaco ima zaradi lege bližje ekvatorju vlažno subtropsko podnebje s savano. Proti jugu se količina padavin zmanjšuje in prehaja v polpuščavsko in puščavsko podnebje, kjer prevladuje travnata pokrajina Pamp. V Patagoniji, ki je nekoliko višji uravnan svet, prevladuje celinsko podnebje (zmerno topli pas) z zelo majhno količino padavin, ki ima zaradi južnejše lege tudi precej nižje temperature.

Gorstvo Andi

Andi (Cordillera de los Andes) so približno 7000 m visoko mladonagubano gorstvo, ki se vleče vzdolž zahodne obale Južne Amerike. V osrednjem delu so razdeljeni v dve gorski verigi (vzhodno in zahodno), vmes je Visoka planota (Altiplano), visoka med 3000 in 4500 m. Andi so nastali v začetku kenozoika kot posledica stika Južnoameriške in tektonske plošče Nazca. Ta stik plošč je še vedno dejaven. Plošča Nazca tone pod Južnoameriško.

Razmisli, katere so posledice dejavnega stika dveh tektonskih plošč.

Podnebno in rastlinsko sta v Andih dve območji: Zahodni Andi s Pacifiško obalo ter Osrednji in Vzhodni Andi.

V Zahodnih Andih s Pacifiško obalo se podnebje spreminja v smeri sever - jug. Ekvatorialno podnebje prehaja proti jugu v savanskega in nato zaradi hladnega Perujskega morskega toka v puščavsko podnebje (Atacama). Osrednji del Čilske obale ima sredozemsko podnebje, ki na jugu prehaja v oceanskega, naravno rastlinstvo pa so listnati in mešani gozdovi. Na skrajnem jugu celine, kjer iglasti gozd prehaja v tundro, je podnebje polarno.

V Osrednjih in Vzhodnih Andih prevladujejo podnebno-rastlinski višinski pasovi, ki so se oblikovali zaradi vpliva reliefa na podnebje (ponovi, kako relief vpliva na podnebje). V splošnem gre na območju Andov za gorsko podnebje z nizkimi temperaturami.

Slike predstavljajo značilne poteze pokrajine v Andih in njihovem vznožju.

Okolica Mendoze - Argentina

11_Patagonia_ledenik.jpg<>Ledenik v Patagoniji

Rastlinski pasovi Južne Amerike

Rastlinski pasovi v Južne Amerike

Gorsko rastlinstvo
Sredozemsko rastlinstvo
Puščavsko rastlinstvo
Savansko rastlinstvo
Travno rastlinstvo
Tropski deževni gozd
Tundrsko rastlinstvo

Povzetek

Površje Južne Amerike sestavljajo tri naravne enote. Nižavja ob velikih rekah v osrednjem delu celine (Orinoško, Amazonsko in Laplatsko), višavja na vzhodu celine (Gvajansko in Brazilsko) in gorovje Andi na zahodu.

Večji del Južne Amerike je v vročem toplotnem pasu, južni del celine pa v južnem zmerno toplem in mrzlem pasu. Največji vpliv na podnebne razmere na celini imajo geografska lega, relief in morski tokovi.

Rastlinstvo v Južni Ameriki je raznovrstno in neposredno povezano s podnebnimi razmerami. Po velikosti izstopa območje tropskega deževnega gozda v Amazonskem nižavju.