Avstralija je bila poseljena najmanj 40.000 let pred prihodom Evropejcev v 18. stoletju. Sledilo je naseljevanje britanskih kaznjencev. Šele v 19. stoletju se je povečalo priseljevanje; predvsem zaradi iskanja zlata. Do leta 1975 je priseljevanje nebelega prebivalstva prepovedoval zakon. Ves čas priseljevanja so bili staroselci, Aboridžini, odrinjeni v odročna, za življenje neugodna območja. Večina se jih ni uspela prilagoditi modernemu načinu življenja, potisnjeni so na dno družbene lestvice in živijo od državne podpore.
Avstralija je gospodarsko visoko razvita država s tržno usmerjenim kmetijstvom, rudarstvom in različno industrijo. Ima velika nahajališča rud ter energetskih virov. Izvaža kmetijske pridelke, volno in nepredelane rude.
Kolonialna odvisnost od VelikeBritanije se vidi tudi na avstralski zastavi.
Prebivalstvo
Na 7,7 milijonih km2 živi 22,5 milijonov prebivalcev (2014).
Izračunaj gostoto poselitve Avstralije. Je v primerjavi z drugimi celinami gosto ali redko poseljena?
V Avstraliji živijo manj kot 3 prebivalci na km2, kar je izredno redka poselitev. Za primer: v Evropi je gostota poselitve 100 prebivalcev na km2.
Za Avstralijo je značilna neenakomerna razporeditev prebivalstva.
S pomočjo zemljevida zapiši, kje je celina najgosteje in kje najredkeje poseljena.
Gostota prebivalstva Avstralije, Vir: http://www.abs.gov.au/ausstats/abs@.nsf/Lookup/by%20Subject
Večina prebivalstva živi na območju rodovitnega vzhodnega obalnega nižavja. Gosteje poseljena so še obalna območja na jugovzhodu ter jugozahodu. Sušna notranjost ima manj kot enega prebivalca na km2.
Zakaj ima Avstralija neenakomerno razporeditev prebivalstva?
Vzrok so naravni dejavniki, predvsem lega in podnebje. Avstralija je najbolj sušna celina, z omejenim dostopom do vode in malo vodotokov. Leži ob južnem povratniku, sončni žarki svetijo navpično in segrevajo površje prek vsega leta (21.12. zenit na južnem povratniku). Zato so zračne temperature visoke.
V Avstraliji je delež mestnega prebivalstva izredno visok. V mestih živi 90 % prebivalstva. Sydney, Melbourne, Brisbane, Perth in Adelaide so milijonska mesta.
Spodnje slike kažejo, da ima Avstralija velika sodobna mesta, v katerih prebiva večina avstralskega prebivalstva.
Zakaj se je največ Slovencev naselilo ravno v Sydneyu in Melbournu? Zato, ker sta to največji avstralski industrijski središči. Tudi podnebje je s temperaturami in padavinami vabljivo in podobno našemu.
Avstralski staroselci
Prvotni prebivalci Avstralije
Večina prebivalcev je potomcev priseljencev iz britanskega imperija. Ti so s seboj prinesli angleško kulturo, običaje in navade ter protestantsko vero. Prvotno prebivalstvo, Aboridžini, je bilo izrinjeno v sušno notranjost in na sever celine, kjer so življenjske razmere neugodne. Tako kot drugod, so se tudi v Avstraliji staroselci težko privadili na novo kulturo, običaje in navade. Največji problemi so revščina, nizka stopnja izobrazbe in zelo razširjeni alkoholizem. Danes Aboridžini predstavljajo okoli 2 % avstralskega prebivalstva.
Avstralska država želi popraviti krivice, ki so jih naredili staroselcem. Vrača jim prvotno zemljo, predvsem na severu. Nekateri Aboridžini so zelo uspešni v družbenem življenju (Catherine Astrid Salome »Cathy« Freeman, olimpijska prvakinja v teku na 400 m v Sydneyu leta 2000).
Aborigini
Aboridžini so temnopolto ljudstvo, ki spada v skupino avstralidov. So srednje visoke vitke postave, imajo temne oči in temnorjave valovite lase, ki so pri otrocih pogosto svetli. Nos je širok, izraženi so nadočesni oboki in poudarjena naprej štrleča čeljustnica.
So tesno povezani z naravo. Imajo izredne sposobnosti za preživetje v težkih razmerah. Prepričani so, da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim je dajala vodo in hrano, je po njihovem mnenju dediščina, ki so jo njihovi predniki zapustili vsem. Ukvarjali so se z lovom in nabiralništvom. Pri tem so si pomagali z bumerangom. Njihovo tradicionalno glasbilo je didžeridu, narejen iz votlega evkalipta.
Avstralska vlada je pozno uzakonila enakopravnost, ki Aboridžinom omogoča preživetje in razvoj.
V Avstraliji je četrtina prebivalcev takšnih, ki se niso rodili v Avstraliji. Samo po 2. svetovni vojni se je priselilo 6 milijonov ljudi z vsega sveta (200 narodnosti), zato se Avstralija ponaša kot primer zgledne večkulturne družbe, ki je strpna do različnosti.
Avstralski staroselci so bili dobri lovci. S katerim pripomočkom oz. orožjem so lovili živali? Orožje so zalučali proti cilju, a se je vrnilo, če ni zadelo cilja. To orožje se imenuje bumerang.
Gospodarstvo
Gospodarstvo je bilo povezano z Veliko Britanijo. Po drugi svetovni vojni se je osamosvojilo in usmerilo na azijski trg. Evropski priseljenci so izkoristili prednosti naravnih virov in hitro razvili kmetijstvo in industrijo.
V kmetijstvu prevladujejo pašniki, saj naravne razmere ne omogočajo večjih površin za intenzivno kmetijstvo. Manjši delež kmetijskih zemljišč namakajo s pomočjo arteških vodnjakov. Na jugovzhodu pridelujejo pšenico, zelenjavo in agrume. Na območju s sredozemskim podnebjem gojijo vinsko trto. Na skrajnem severu, kjer je tropsko podnebje, uspevajo tropske rastline: sladkorni trs, bombaž in banane.
Živinoreja je pomembna gospodarska panoga. Na jugovzhodu prevladuje mlečna in mesna govedoreja. Na pašnikih v sušni notranjosti celine gojijo ovce za volno. Avstralija je največja svetovna izvoznica volne merino.
Avstralija je stara celina z bogatimi rudnimi nahajališči. Odkritje zlata je pospešilo priseljevanje v 19. stoletju. Sledila so odkritja nahajališč boksita, urana, železa, bakra, svinca in cinka. Vse rude neobdelane izvozijo; največ v Azijo. Poleg tega imajo v Avstraliji še bogata nahajališča zlata, srebra, kositra, niklja, volframa, opalov, diamantov in safirjev. Nahajališča premoga, nafte in zemeljskega plina izkoriščanje za električno energijo.
Rudarstvo je mehanizirano in zaposluje le 1% vse delovne sile. Stara industrijska središča, ki so nastala ob rudnikih premoga in železove rude, so se razvila v velika mesta (Adelaide - svinec, cink; Melbourne - zlato).
Avstralska industrija je usmerjena na domači trg. Proizvajajo vozila, gospodinjske stroje, gradbene materiale ter tekstilne, kemijske in farmacevtske izdelke. Zelo pomembna je prehrambna industrija.
Oglej si grafa in odgovori na vprašanja.
V katere tri države Avstralci največ izvozijo?
V {Kitajsko;Japonsko}, {Japonsko;Kitajsko} in Južno Korejo.
Iz katerih treh držav Avstralci največ uvozijo?
Iz {Kitajske;ZDA;Japonske}, {ZDA;Japonske;Kitajske} in {Japonske;ZDA;Kitajske}.
S katero državo izmenja Avstralija največ blaga?
S Kitajsko.
Ena glavnih gospodarskih težav je prometna povezanost. Oddaljene kraje povezuje letalski promet. Pred spletnim povezovanjem so glavno komunikacijsko sredstvo predstavljale radijske zveze. Zdravniška služba ima ustanovljeno posebno letalsko enoto, ki jo sestavljata pilot, zdravnik in medicinska sestra.
Zaradi velikih razdalj se mnogi otroci šolajo doma. Pri tem jim pomagajo starši ali druge odrasle osebe. Prek interneta se videokonferenčno enkrat na dan povežejo z učiteljem, ki jim pomaga pri učenju in jim razdeli domače naloge.
Arteška voda
Življenje v oddaljeni prazni notranjosti - “outbacku” , kjer količina padavin ne preseže 125 mm padavin letno, je povsem odvisno od arteške vode Ta je ponekod plitvo, drugod pa tudi 1000 metrov globoko. Arteška voda je oblika podtalnice in je ujeta v 19 medsebojno ločenih arteških bazenih, ki skupno obsegajo tretjino površja celine. Največji med njimi je Veliki arteški bazen, ki zavzema 1,5 milijona km2. Leži v osredjem delu celine v zaledju Velikega razvodnega hribovja. Arteška voda je edini vir, ki služi namakanju, napajanju živine, domači uporabi in celo oskrbi mest kot npr. Alice Springs. Ker je voda pogosto polslana, jo morajo za pitje najprej razsoliti.
Za notranjost Avstralije je zelo pomemben vodni vir arteškavoda. To je voda, ki je ujeta med dve neprepustni plasti.
Njen pomen je velik za poljedelstvo in živinorejo. Tudi nekatera mesta se oskrbujejo z arteško vodo.
Povzetek
Avstralija je zelo redko in neenakomerno poseljena. Vzrok za redko poselitev Avstralije je pozno odkritje celine, velika oddaljenost od drugih kontinentov, omejitev priseljevanja do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Vzrok za neenakomerno poselitev je njena lega ob južnem povratniku, ki oblikuje sušno podnebje, in oblikovanost površja. Veliko razvodno gorovje preprečuje vlažnim zračnim gmotam prehod od Tihega oceana v notranjost. Osrednji del celine je redko poseljen zaradi puščavskega podnebja, med tem ko so obalna območja, predvsem na vzhodu in jugovzhodu, izredno gosto poseljena, saj tihooceanski vetrovi prinašajo padavine.
Avstralija spada med gospodarske velesile. Njen gospodarski razvoj temelji na bogatih nahajališčih naravnih virov; predvsem rud in energentov. Tudi kmetijstvo so prilagodili suhemu podnebju. Ukvarjajo se z živinorejo, tako govedorejo kot ovčerejo. Velika težava v vsakdanjem življenju so velike razdalje. Premagujejo jih z letalskim prometom in radijskimi ter internetnimi povezavami.
Poslušaj spodnji posnetek in ugotovi, za katero glasbilo gre.
Zvok ustvarja glasbilo didžeridu. Instrument je izdelan iz posebne vrste lesa, ki se imenuje evkaliptus.
Glasbilo in glasbenika, ki igra na instrument, lahko najdemo skritega pod tem gumbom.
Naloge - I
1.
Kako se imenujejo prvotni prebivalci Avstralije?
Napačno.
Pravilno.
Napačno.
Napačno.
2.
Čemu je bil namenjen bumerang?
Odgovor: Lovu
3.
Tradicionalno glasbilo Aboridžinov je didžeridu. Iz katerega lesa je narejeno?
Odgovor: Iz evkalipta.
4.
Označi pravilno trditev.
Napačno.
Napačno.
Pravilno.
Napačno.
5.
Katera živinorejska panoga prevladuje v notranjosti Avstralije?
Odgovor: {Ovčereja;Ovčarstvo}.
Naloge - II
6.
Kateri so naravni vzroki, da je ovčereja najbolj razvita živinorejska panoga?
Napačno.
Pravilno.
Napačno.
Napačno.
7.
Kako Avstralci premagujejo velike razdalje znotraj države?
Odgovor: Z letalom.
8.
Drži ali ne drži.
Avstralija je največja svetovna izvoznica volne merino.
{DA;NE}
Avstralija ima bogata nahajališča železove rude.
{DA;NE}
Avstralija doma predela rudo in izvozi končne izdelke.
{NE;DA}
Avstralija je izvoz in uvoz preusmerila z britanskega trga na trg Južne Amerike.
