19 Prebivalstvo in gospodarstvo Južne Amerike

   
             
           

Prebivalstvo in gospodarstvo Južne Amerike

 

Uvod

Ko so Španci in Portugalci raziskovali in osvajali Južno Ameriko, so naleteli na staroselce, ki so jih prijateljsko sprejeli in jim podarili izdelke iz zlata in srebra ter dragih kamnov. Tako se je dežele prijelo ime Eldorado, zlata dežela. Južna Amerika je postala obljubljena dežela in zaradi priseljevanja pestra: narodnostno, kulturno, jezikovno in versko.

Večji del Južne Amerike je v vročem toplotnem pasu, ki na južnem delu celine prehaja v zmerno toplega. Le skrajni jug celine je v mrzlem toplotnem pasu. Evropejci so se naseljevali tam, kjer je bilo savansko in celinsko podnebje in dovolj naravnih bogastev. Zato je prebivalstvo zgoščeno v večjih mestih ob obali, saj notranjost celine prekrivajo obsežni tropski gozdovi ali visoka gorovja ali pa je območje sušno.

Vlažni in vroči tropski deževni gozd - Brazilija Mrzlo gorovje Andi - sever Čila Hladna in sušna Patagonija - Argentina
Če pravilno sestaviš črke, dobiš besedo, ki je zaznamovala Južno Ameriko.

Na obrobju velemest nastajajo barakarska naselja, saj večina mest ni pripravljena na množično priseljevanje revnega prebivalstva s podeželja.

Revščino in težave (pomanjkanje pitne vode, hrane, zaslužka, zdravstvene oskrbe, zaščite pred kriminalom in drogo), ki jih ljudje imajo, poskušajo včasih pozabiti prek razigranih prireditev, plesa in športa (karnevali, tango, salsa, nogomet).

 

imageO znanem revolucionarju, ki je spodbujal in vodil revolucije v Latinski Ameriki, si lahko preberete tukaj.

 

 

Tango - strast in dostojanstvo
Ali drži trditev, da je tango latinskoameriški ples? Drži. Ne drži.

Poslušaj posnetek Carlosa Gardela, pesem z naslovom Por una cabeza (Za konjevo glavo), ki govori o izgubljeni ljubezni.

Kateri ples je možno plesati na to glasbo? Tango .
       
                 

Prebivalstvo Južne Amerike

Izpiši večja mesta Južne Amerike, v katerih je gostota prebivalstva
Južna Amerika je celina z velikim deležem revnega prebivalstva. Premožnih je le dober odstotek. Revno prebivalstvo je pogosto brez zaposlitve in doma. Najbolj so ogroženi otroci, ki so brez pravic: nimajo hrane, so brez strehe nad glavo, varnosti, igre ali izobraževanja; opravljajo pa že v rani mladosti težka fizična dela.

V Južni Ameriki živijo staroselski Indijanci z Andov, različna ljudstva Amazonskega nižavja, belci, potomci Špancev in Portugalcev, črnci, ki so jih pripeljali v času suženjstva. Velik del prebivalstva je mesticev, v katerih se prepleta indijansko in evropsko poreklo. Staroselci v Amazonskem gozdu so izrinjeni zaradi izsekavanja gozda, pridobivanja novih kmetijskih zemljišč in odpiranja rudnikov. Prav tako so ogrožena majhna ljudstva. Soočajo se z novim načinom življenja, prilagajanjem večini in pogosto tudi z zatiranjem.

Gostota prebivasltva Južne AmerikeIzpiši večja mesta Južne Amerike, v katerih je gostota prebivalstva največja.

S pomočjo zemljevida zapiši, kateri so najgosteje poseljena območja Južne Amerike.

Središče La Paza - Bolivija Argentinsko prebivalstvo Raznolikost brazilskega prebivalstva

Preberi spodnji odstavek in vpiši manjkajoče besede.

Tako kot v ZDA , kje je nastala ameriški narod, je tudi v Braziliji nastal brazilski narod iz mešanice različnih ljudstev.

Kaj pomeni beseda Eldorado?

       
                   

Favele

Južna Amerika je kontinent z velikim številom milijonskih mest in redko poseljenim podeželjem. Preseljevanje iz podeželja povzroča prenaseljenost mest. 82 % prebivalstva Južne Amerike živi v mestnih.
Večina prebivalcev iz podeželja je revnih, v mesta se preseljujejo v iščoč službe in boljše življenje. Na robu mest rastejo revne četrti, ki jih v Južni Ameriki imenujejo favele. To so predeli mest, ki nimajo vodovodne napeljave, sanitarij, kanalizacije, zdravstvene oskrbe, ponekod niti elektrike. Naselje je nezakonito. Umrljivost je zaradi slabih higienskih pogojev velika. V favelah imajo oblast tolpe, državni zakoni se ne spoštujejo. Policija si v favele niti ne upa.
Favela v Braziliji Vojska občasno preišče favele.

Oglej si gornji fotografiji in v spodnjem odstavku vpiši manjkajoče besede.

Ko se mesto hoče širiti , na obrobju trči na favele . Zato vojska prežene {stanovalce;prebivalce;ljudi} , barakarsko {naselje;četrt;sosesko} zravnajo buldožerji, bagri začnejo kopati gradbeno jamo, pregnani prebivalci pa se zatečejo v eno od drugih favel ali zgradijo novo.

Na desni sliki vidimo oborožene vojake na ulicah favel .

Na ulice favel si zaradi kriminala upajo v večjih skupinah le oboroženi vojaki, policisti pa le izjemoma.

Revščina, beračenje in brezdomstvo so že od nekdaj stalnice večjih mest. Ampak skrb vzbujajoče je nihovo hitro naraščanje in obsežnost.

Ollanta Humala

Ollanta Moisés Humala Tasso je perujski predsednik s koreninami staroselskega ljudstva Kečua. Njegov oče pripada etnični skupini, ki je pred prihodom belcev živela na območju Peruja, Bolivije, Ekvadorja, Čila, Kolumbije in Argentine. Danes šteje skupina okoli 10 milijonov prebivalcev. Od leta 1969 je kečujski jezik, poleg španščine, uradni jezik Peruja.

Kečujka z otrokom - Peru

 

Najbolj pogosti razlogi, da se je prebivalstvo množično priseljevalo v mesta, so:

  • Revščina podeželskega prebivalstva, ki mu prihodek od kmetijstva ne zadošča za preživetje.
  • Postopna industrializacija kmetijstva; uvajanje strojnega oz. mehaniziranega kmetijstva, ki potrebuje malo delavcev.
  • Nizke odkupne cene pridelkov.
  • Izrivanje podeželskega prebivalstva zaradi gradnje cest in rudnikov ali uvajanja plantažnega kmetijstva.
               

Kmetijstvo

   

Gospodarstvo Južne Amerike

Kmetijstvo

Pred prihodom Evropejcev so bile glavne kulturne rastline Južne Amerike kakav, tobak, koruza, krompir in maniok. Beli človek je v novo deželo pripeljal pšenico, kavo, sladkorni trs in bombaž. S seboj je prinesel tudi poseben način pridelovanja kulturnih rastlin - plantažno gospodarstvo. Danes Južna Amerika za izvoz prideluje sladkorni trs, kavo, kakav, tropsko sadje, tobak, kavčuk in sojo.

Iz spodnjih slik lahko razberemo, kako so nove kulture in plantažni način pridelave prevzele vodilno mesto v poljedelstvu.

V Pampah so pšenična polja in velike črede goveda in ovac, zato je Argentina izvoznica žita in govejega mesa. Rastoče povpraševanje po mesu povzroča, da sekajo vse več gozda, saj površine tropskega deževnega gozda spreminjajo v pašnike in nasade soje, ki jo v obliki živalske krme izvažajo v Severno Ameriko in Evropo.

Nekdaj povsem zeleno Amazonsko nižavje je čedalje bolj izsekano

Za južnoameriške države (karibske, Čile, Peru in Argentino) je ribolov pomembna gospodarska panoga.

Pridelovanje kokinih listov je v andskih državah že dolgoletna tradicija. Žvečenje kokinih listov lajša bolečine, pomaga pri višinski bolezni, zmanjšuje občutek lakote in mraza. Grmovje raste v Andih, na višini med 500 in 1500 m. Pobiranje mladih kokinih listov poteka skozi vse leto. Posušene liste kmetje prodajo. S kemičnimi procesi se iz koke pridobiva droga kokain. Večino kokaina, ki ga ilegalno uvažajo v ZDA, je iz Kolumbije in Bolivije. Kokain iz Bolivije prodajajo tudi v Brazilijo, ki je druga največja porabnica kokaina na svetu. Zanimivo: koka (coca), ker jo je na začetku vsebovala, je poimenovala tudi ameriško brezalkoholno pijačo.

S pomočjo zemljevida, ki kaže poti njegove prodaje, zapiši, v katerih južnoameriških državah proizvajajo kokain.
               

Ostalo gospodarstvo

   
Andi so že na začetku kolonizacije privabili veliko prebivalstva, ker so tam rudniki železa in drugih barvnih kovin. Rudniki v Andih so v rokah tujcev, domačine pa izkoriščajo za ceneno delovno silo.
Ob Karibskem morju so nahajališča nafte in zemeljskega plina. V Venezueli naj bi bilo 20 % vseh svetovnih naftnih rezerv. Država je peta največja izvoznica nafte.

V Amazonskem gozdu so velika nahajališča boksita, iz katerega pridobivajo aluminij. Prav tako so tu največja nahajališča železove rude.

Ena od največjih hidroelektrarn na svetu je HE Itaipu na reki Parana med Brazilijo in Paragvajem. Hidroelektrarna ima 20 turbin in pokriva 90 % potreb po električni energiji v Paragvaju ter 15 % v Braziliji. Zgrajena je iz štirih med seboj povezanih jezov v skupni dolžini 7 km.
Posnetek prikazuje turistični ogled hidroelektrarne.
Razmisli, ali imamo v Sloveniji hidroelektrarno (HE), ki omogoča turistični ogled.

Preberi spodnji odstavek in vpiši manjkajoče besede.

Na slikah vidimo milijonska mesta : Buenos Aires , Quito , Sao Paulo , Bogota in druge.

Vzrok za priseljevanje podeželskega prebivalstva v mesta je iskanje zaslužka v industriji , ki je zrasla v mestih .

               

Povzetek

Prvotni prebivalci Južne Amerike so Indijanci, ki so živeli v Andih, ter različna ljudstva Amazonskega nižavja. Po prihodu belcev so bili staroselci v Amazonskem gozdu zaradi izsekavanja izrinjeni iz svojega življenjskega okolja. Z mešanjem se je izoblikovalo današnje prebivalstvo Južne Amerike. To so potomci staroselcev, Špancev, Portugalcev in nekdanjih sužnjev iz Afrike. Večina prebivalcev je mesticev, potomcev Indijancev in belcev.
Številni belci so iskali srečo in priložnost za boljše življenje. Naselili so se tja, kjer je veliko naravnih dobrin, hkrati pa so iskali območja z ugodnim podnebjem. Nastajala so mesta, ki imajo danes tudi več milijonov prebivalcev. Podeželje se prazni, na robu mest nastajajo favele - socialno in kulturno izločena območja.
Buenos Aires (dober zrak), glavno mesto Argentine
Machu Picchu, nekdanja prestolnica Inkov - Peru Mesto Valencia - Venezuela
Južna Amerika je pestra ljudska mešanica narodov in ras .

Staroselci so Indijanci . Poleg belcev , ki so kolonizirali Južno Ameriko, v njej živi tudi veliko črncev .

Evropejci so v Južno Ameriko prinesli pšenico, kavo, sladkorni trs in bombaž. Danes države Južne Amerike na plantažah pridelujejo sladkorni trs, kavo, kakav, tropsko sadje, tobak, kavčuk in sojo za izvoz. V Pampah so pšenična polja in velike črede goveda in ovac.

Južna Amerika ima največji delež tropskega deževnega gozda; večino ob Amazonki. Žal gozd iz dneva v dan izginja zaradi izsekavanja, potreb po večanju poljedelskih površin in zaradi požarov. S tem pa izumirajo živalske in rastlinske vrste, mnoga ljudstva izgubljajo svoj življenjski prostor. Številne nevladne organizacije si prizadevajo za ustavitev sekanja amazonskega gozda.

Katoliška katedrala v Venezueli
Nogomet  je južnoameriški šport št. 1. Bil je celo povod za vojno med državama.
Karneval v Riu de Janeiru - Brazilija

Preberi spodnji odstavek in vstavi manjkajoče besede.

Južna Amerika je v preteklosti bila razdeljena med {Portugalsko;Španijo} in {Španijo;Portugalsko} . Le Gvajano so si delile Francija, Nizozemska in Velika Britanija.
                 

Naloge - I

 
1.

Katera evropska naroda sta prva poselila Južno Ameriko?

Odgovor: {Španci;Portugalci} in {Portugalci;Španci} .

V kateri južnoameriški državi španščina ni uradni jezik?

Odgovor: V {Braziliji;Gvajani;Surinamu} .

2.

Kaj so favele?

3.

Opiši favele.

4.

Kje so nastala večja zgostitvena območja?

5.

Kateri državi si delita elektriko iz ene od največjih elektrarn na svetu?

Odgovor: {Paragvaj;Brazilija} in {Brazilija;Paragvaj}
6.

V kateri južnoameriški državi načrpajo največ nafte?

Odgovor: V Venezueli .

V kateri državi proizvedejo največ kokaina?

Odgovor: V {Boliviji;Bolivija} .
7.

Kje v Južni Ameriki je največ prvotnega prebivalstva?

8.

S pomočjo zemljevida zapiši največji brazilski mesti.

Odgovor: Največji mesti v Braziliji sta:
Sao Paolo in Rio de Janeiro .
9.

Izberi pravilno besedo. Izmed naštetih prebivalcev določi ali so staroselci ali priseljenci.

{Domače_prebivalstvo;Priseljenci} Inki
{Domače_prebivalstvo;Priseljenci} Amazonska ljudstva
{Priseljenci;Domače_prebivalstvo} Španci
{Priseljenci;Domače_prebivalstvo} Portugalci
{Pripeljanci;Domače_prebivalstvo} Črnci
                 

Naloge - II

 
10.

V zemljevid pravilno vpiši reki, gorovje in višavji. Reki: Amazonka, Parana.
Gorovje in višavji: Andi, Brazilsko, Gvajansko.

image
Amazonka
Parana
Gvajansko višavje.
Andi
Brazilsko višavje

Na predhodni strani je zemljevid Južne Amerike. Oglej si zemljevid in dopolni spodnje povedi.

V Andih je nekoč cvetela inkovska civilizacija.

Reka Amazonka je najbolj vodnata reka na svetu.

Brazilsko višavje ima velika rudna bogastva.

11.

Smiselno poveži ključne besede in slike v pare.

   
   
   

License

Icon for the Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License

GEOGRAFIJA 8 by Mojca Janžekovič, Kristijan Jeršin Tomassini is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License, except where otherwise noted.