Prebivalstvo in gospodarstvo Srednje Amerike - I
Uvod
Pestra in tudi na pogled pisana sestava prebivalstva v Srednji Ameriki je posledica mešanja prvotnih prebivalcev s priseljenci. Pred Kolumbom so tod živeli Azteki in Maji ter druga plemena. V 16. stoletju so prišli belopolti Evropejci in kasneje prisilno še temnopolti Afričani. Zato je v Srednji Ameriki prebivalstveni mozaik.
V Srednji Ameriki so velike socialne razlike med premožnimi in revnimi. Množično je priseljevanje iz podeželja v mesto. Zato na obrobju mest rastejo revne mestne četrti z brezposelnimi, brezdomci, boleznimi in kriminalom.
Gospodarstvo temelji na kmetijstvu in izrabi rudnih bogastev. Srednja Amerika je domovina koruze, krompirja, fižola, tobaka, paradižnika in buč. Evropejci so uvedli plantažno poljedelstvo. Na plantažah so delali afriški sužnji. Od naravnih bogastev izkoriščajo nafto in zemeljski plin ter barvne kovine. Pomembno gospodarsko vlogo ima Panamski prekop.
Pravilno poveži pojme. Klikni na besedo v levem stolpcu in polje z besedo v desnem stolpcu. Pravilne rešitve se bodo primaknile.
belopolti + temnopolti |
mulati |
|
Indijanci + belopolti |
mestici |
|
temnopolti + indijanci |
zambi |
Preveri
Območij, poseljenih s prevladujočim belim prebivalstvom, je malo, saj so se ogibali vlažnega in vročega podnebja. Na območju Karibskih otokov je najbolj pestra prebivalstvena sestava.
Orkani (uragani) ali hurikani so tropski
viharji, ki nastanejo zaradi hitrega dvigovanja toplega zraka nadvročim morjem. Imajo značilno lijakasto obliko, sredi katere je veliko
oko jasnega vremena. Veliki so več sto kilometrov, potujejo s
hitrostjo do 200 km/h. Orkani ob stiku s kopnim izgubijo svojo moč in
razpadejo. Orkani so nevarni zaradi močnega vetra ter zaradi poplav, ki so posledica padavin in naraslega morja. Posledice so smrtne žrtve ter porušene hiše, drevje, odnesena prst, naplavljeni odpadki, prekinjena oskrba in nalezljive bolezni.
Prebivalstvo Srednje Amerike
Na Srednjo Ameriko je vplivala {kolonizacija;Kolonizacija je načrtno naseljevanje ljudi na nenaseljeno ali narodnostno tujo območje.}. Priseljenci so si prisvojili novo ozemlje in začeli izkoriščati naravna bogastva. Prvotno prebivalstvo je umiralo med prisilnim delom v rudnikih in na plantažah ali zaradi bolezni, ki so jih prinesli Evropejci. Tako so priseljenci počasi iztrebljali prvotno prebivalstvo. Ker je zmanjkalo delovne sile, so na karibske otoke začeli dovažati afriške sužnje. Zato je nastala mavrična mešanica prebivalstva.
 |
 |
 |
Preberi spodnji odstavek in dodaj manjkajoče besede.
Srednja Amerika je barvit mozaik prebivalstva .
Na tem območju živijo prvotni prebivalci - Indijanci , evropski priseljenci - belci , temnopolti potomci sužnjev iz Afrike ter mešanci vseh treh prebivalstvenih skupin.
Med mešanimi po številu izstopajo mestici in mulati .
Azteki so bili pred Kolumbovim prihodom kulturno najbolj razvita civilizacija v Srednji Ameriki. Živeli so v Mehiki in med 14. in 16. stoletjem doživeli svoj vzpon. Bili so odlični poljedelci, graditelji, astronomi in sijajni vojaki. Njihova prestolnica Tenochititlan (današnji Ciudad de Mexico) je imela številne palače, templje, piramide in široke ulice. Propad Aztekov je povzročil španski osvajalec Fernando Cortes, ki je uničil mesto in z zvijačo ubil azteškega kralja.
Ali drži trditev, da so Azteki imeli koledar pred Evropejci.
Drži.
Ne drži.
|
 |
Maji so živeli na mehiškem polotoku Jukatan, Gvatemali, Belizeju, Hondurasu in Salvadorju. Gradili so naselbine v tropskem deževnem gozdu. Značilna majevska arhitektura so stopničaste piramide s templjem na vrhu. Majevska civilizacija je propadla že pred Kolumbovim prihodom. Na ozemlju Srednje Amerike potomci Majev še živijo.
Majevsko preteklost raziskuje svetovno znani slovenski arheolog in etnolog Ivan Šprajc.
Ali drži trditev, da so Maji gradili piramide pred Egipčani?
Drži. Ne drži.Poselitev
Srednjo Ameriko so kolonizirali Španci. Zato je španščina uradni jezik; mesta imajo španski videz. Središče mesta je glavni trg s katedralo in mestno hišo. Stanovanjska območja so v obliki šahovnice. Ob robu mest pa zaradi priseljevanja ljudi s podeželja nenačrtovano nastajajo barakarska naselja.
Zaradi slabih gospodarskih razmer prebivalstvo išče priložnosti za pobeg v ZDA ali Kanado. Obe državi stroge omejujeta priseljevanje, zato dobijo priložnost le redki. Mnogi se odločajo za nelegalne poti s kopanjem predorov pod mejo, rezanjem bodeče žice; poskušajo z barkami ali kot tovor v zabojnikih. Take poti se končajo s smrtjo ali z izgonom iz države.
Primerjaj zemljevida in ugotovi, kje je Mehika najbolj in kje najmanj poseljena in zakaj.
 |
 |
V zadnjih letih se je v Mehiki število prebivalcev povečalo ob meji z ZDA. Razlog je v tovarnah, ki so jih postavili Amerikanci, ker na mehiški strani meje delavcem lahko plačajo precej manj kot delavcem v ZDA. Zato so proizvodni stroški cenejši. Poleg tega so v Mehiki okoljske dajatve manjše. Z možnostjo zaposlovanja v Mehiki pa ZDA tudi zmanjšujejo pritisk Mehičanov, da bi se v iskanju zaposlitve preseljevali v bogatejšo sosedo.
Ciudad de Mexico (Mexico City) je glavno mesto Mehike. V njem prebiva več kot 20 milijonov prebivalcev. Natančnega števila ne ve nihče, saj se podeželani vsakodnevno priseljujejo. Vabi jih želja po zaslužku in boljšem življenju.
Mesto se hitro in nenadzorovano širi, na robovih so nastale mestne četrti z nizkim življenjskim standardom. Prenaseljenost je pripeljale do brezdomstva, brezposelnosti, kriminala, onesnaženega zraka, pomanjkanja pitne vode in bolezni.
 |
 |
 |
Barakarsko naselje, katerega strehe vidimo na sliki, nastaja ob velemestu. V takih naseljih bivajo priseljenci s podeželja, ki čakajo, da bi se jim z bolje plačano službo uspelo
preseliti v bolj urejeno in bogatejšo mestno četrt. V takšnem naselju pa si postavijo bivališče tudi tisti, ki jim v življenju ne uspe ali so ostali brez zaposlitve. Tudi kriminalci in tisti, ki se preživljajo z nedovoljenimi dejavnostmi, se v takšnem naselju lažje skrijejo pred roko pravice.
Kmetijstvo
Srednjeameriško prebivalstvo
Kmetijstvo
V srednji Ameriki so Evropejci uvedli plantažno gospodarstvo - na velikem ozemlju pridelovanje samo ene vrste rastline. Na plantažah še danes pridelujejo tropske rastline, predvsem za izvoz.
Kaj je plantažno gospodarstvo?
V Mehiki so plantaže na polotoku Jukatan ter ob Mehiškem zalivu. Pridelujejo kavo, sladkorni trs, arašide in bombaž. Na Mehiški planoti gojijo še koruzo in fižol, ki je namenjena samooskrbi - prehrani domačega prebivalstva.
V Medmorski Ameriki na plantažah pridelujejo sladkorni trs, ananas, kokos, tobak, kavo, kakav in banane. Lastniki plantaž so tujci, ki poleg izvoza pridelka nadzorujejo tudi podporne panoge, npr. železniški promet. Gospodarstvo je odvisno od proizvoda in prodaje ene same tropske kulturne rastline. Take države imenujejo "bananska republike", saj tujci obvladujejo tudi državno oblast, nastavljajo diktatorje, ki se ne ozirajo na državljane, ampak omogočajo korist tujcem. Državi vlada bogata {skorumpirana;Korupcija pomeni zlorabo zaupanega položaja, da si pridobiš materialno korist s prodajo državne lastnine ali s podkupninami.} manjšina, ki sprejema zakone v prid tujcev.
Karibski otoki izvažajo tobak (Kuba), banane, sladkorni trs, dišave, ingver in kakav. Pridelek pogosto prizadenejo naravne nesreče - orkani / hurikani in rastlinske bolezni. Na slab zaslužek pa vplivajo nizke cene pridelkov na svetovnem trgu.
Pomembna gospodarska panoga držav Srednje Amerike je ribolov. Za prodajo lovijo rakce, jastoge, tune in ostale ribe. Ribičem ulov zmanjšuje hitro rastoči turizem, ki onesnažuje morje. Turizem in križarjenje po Karibskem morju sta pomembna vira srednjeameriškega dohodka.
Preberi spodnji odstavek in vpiši manjkajoče besede.
V Srednji Ameriki uspevajo vse tropske rastline.
Tudi kava , čeprav tu ni doma. Prinesli so jo iz Afrike .
Na sliki vidimo nekaj tropskih rastlin: {banana;kava;ananas;tobak} , {kava;ananas;tobak;banana} , {ananas;tobak;banana;kava} in {tobak;banana;kava;ananas} .
Ostalo gospodarstvo
Srednja Amerika ima, razen Mehike, skromna rudna bogastva. V Mehiki so rudniki barvnih kovin (zlato, srebro, živo srebro, baker, nikelj, boksit) in nahajališča energijskih virov (nafta in zemeljski plin). Na rudnem bogastvu se je razvila industrija, ki zaposluje mestno prebivalstvo. Nafto v večini izvozijo v ZDA.
S pomočjo svetovnega spleta zapiši, katera država v Srednji Ameriki načrpa največ nafte!
|
|
Na najožjem delu Medmorske Amerike so v Panami zgradili Panamski prekop, ki prek Gatunskega jezera povezuje Atlantski in Tihi ocean. Z gradnjo so začeli Francozi (tako kot Sueški prekop), dokončale pa so ga ZDA. Zato imajo ZDA pravico nadzorovati in upravljati prekop. Prekop je v lasti Paname.
Razmisli, kakšen pomen ima Panamski prekop za svetovno gospodarstvo.
Gospodarski razvoj Srednje Amerike temelji tudi na turizmu. Predvsem Karibsko Ameriko na račun peščenih plaž, koralnih grebenov in toplega podnebja obiskujejo turisti; tako posamič kot skupinsko na ladjah potniških križarkah. Tudi v tej panogi so lastniki hotelskih kompleksov tujci. Mehika in Medmorska Amerika pa turistu ponujata še srečevanje z indijansko civilizacijo in oglede svetišč in piramid.
 |
 |
|
Iz priloženih slik sklepamo, da je
turizem
zelo pomembna gospodarska dejavnost v Srednji Ameriki.
Povzetek
Srednja Amerika ima bogato predkolonialno kulturo. Države Srednje Amerike so bile dolga stoletja kolonizirane. Priseljenci so uničili civilizacijo Aztekov in Majev. Raziskovalci še danes odkrivajo stare indijanske kulture, ki so bile izredno napredne. Posledica koloniziranja Srednje Amerike so španski jezik, katoliška vera in španski način gradnje stavb in mest.
Gospodarsko so srednjeameriške države odvisne od tujcev.
Večina plantaž, rudnikov, tovarn in transporta je v lasti
multinacionalk.
Plantažno kmetijstvo, temelječe na sužnjih, se je uveljavilo v Karibski Ameriki. Zato je tu največ temnopoltega prebivalstva. Nekdaj prevladujočih
staroselcev in je vedno manj.
Za gospodarstvo Srednje Amerike ima pomembno vlogo turizem. Turiste privablja narava in stare indijanske kulture. Na otokih so letovišča, pristanišča za križarke in druge turistične možnosti. V Medmorski Ameriki in Mehiki pa
poleg plaž in čistega morja turistom ponujajo na ogled piramide in obisk
mest nekdanje azteške civilizacije.
V najožjem delu Medmorske Amerike, v Panami, so zgradili Panamski prekop, ki omogoča plutje prekooceanskih ladij. Prekop sestavlja sistem jezer, kanalov in vodnih zapornic, saj morajo ladje premagati višinsko razliko med morjem in osrednjim Gatunskim jezerom. Ladje po prekopu skrajšajo pot za več tisoč kilometrov.
Prikaz pomembnejših krajev in dejavnosti Srednje Amerike.
 |
|
|
 |
 |
 |
