Prvotne prebivalce Severne Amerike so evropski priseljenci poimenovali Indijanci. Njihov položaj se je zaradi brezsramnega pobijanja, neodpornosti na bolezni, ki so jih prinesli Evropejci, nasilnih preselitev in preganjanja močno poslabšal; število se je ves čas zmanjševalo. V Severni Ameriki živi še okrog 3,8 milijona Indijancev (1 % prebivalstva Severne Amerike), od tega 2,9 milijona v ZDA in 900.000 v {Kanadi;Odnos države Kanade do staroselcev je bil v primerjavi z drugimi državami boljši. Po razsodbi Vrhovnega sodišča leta 1973 so jim priznali pravico do zemlje. Od tedaj so z različnimi zakoni uredili vračanje zemlje, izplačilo denarnih odškodnin in jim dovolili lokalno samoupravo. Tak primer je ozemlje Nunavut, kjer živi večinsko Inuitsko prebivalstvo; nekdaj imenovano Eskimi.}. Približno tretjina jih živi v indijanskih rezervatih, razpršenih po celini. Se pa v zadnjem času ob popisih prebivalstva vse več ljudi odloča biti Indijanec (»American Indian«, »Alaska native«, »First nation«, »Inuits«). Izraz Eskimi se za Inuite opušča, ker je s pomenom "jedci mesa" žaljiv. Verjetno tudi Slovencem ne bi bilo všeč, če bi jih imenovali Žgancežrci.

Kanada ima politiko multikulturnega razvoja, s čimer omogočajo priseljencem ohranjati kulturno tradicijo in vezi s prejšnjo domovino. Je država z dvema uradnima jezikoma: angleščino in francoščino (v pokrajinii Quebec). V Kanadi prevladujejo potomci evropskih priseljencev iz Velike Britanije, Irske in Francije. Med drugimi priseljenci je tudi 30.000 Slovencev. Po poreklu je 77 % belopoltih, 15 % Azijcev in 3 % temnopoltih.