Domov » Svetovni problemi

22 Svetovni problemi

   
             
           

Svetovni problemi

 

Uvod

Intenzivno izkoriščanje naravnih virov močno spreminja {ekosisteme;Ekosistem je sistem odnosov med živimi bitji in neživo naravo. Je življenjsko okolje, ki ga sestavljata življenjski prostor (neživa narava) in življenjska združba (živa narava).} in {degradira okolje;Degradirano, slovensko bi rekli razvrednoteno (uničeno, poslabšano) okolje ima zmanjšane ekološke vrednosti zaradi različnih bioloških, fizikalnih ali kemičnih škodljivih sprememb. Degradiranje povzroča človek z nepremišljenimi posegi v okolje. Dejavniki, ki povzročajo degradirano okolje, so gospodinjske ali komunalne, industrijske in kmetijske odpadne vode, izpusti strupenih plinov v ozračje, poselitev ali pozidanje kmetijskih površin.}. Spremembe, ki jih je povzročil človek, so danes tako obsežne, da so že težko popravljive.

V tropskem deževnem gozdu je velika {biotska in genetska pestrost;biotska pestrost ali raznolikost je raznolikost vsega živega na Zemlji. Genetska pestrost omogoča živim bitjem, da preživijo v spreminjajočem okolju.}. Tu je 48 % vseh svetovno znanih rastlinskih vrst. Predstavlja največjo proizvodnjo {biomase;Biomasa je masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem območju.}. Območja tropskega deževnega gozda so vedno manjša, saj jih izsekavajo hitreje, kot se uspejo ponovno zarasti.

Požiganje gozda za širitev polj in travnikov

Preberi spodnji odstavek in vpiši manjkajoče besede.

Deževni tropski gozd krčijo in izsekujejo za pridobivanje obdelovalnih površin in zadovoljevanje potreb po lesu .

V zadnjih nekaj desetletjih so se puščave močno razširile, predvsem zaradi podnebnih sprememb in vplivov delovanja človeka. Širjenje puščav ogroža milijone ljudi po svetu. Najbolj je prizadeto revno prebivalstvo, ki se ne more odseliti.

Čeprav Zemljo imenujemo modri planet, je sladke vode malo. Pomanjkanje pitne vode je vzrok za različne spore. Politična nesoglasja in celo vojne se pojavljajo predvsem tam, kjer povpraševanje po vodi preseže količino vode iz vodnih virov.

Voda, vir življenja

Preberi spodnji odstavek in vpiši manjkajoči besedi.

Zaradi potrebe po pitni vodi je v svetu čedalje več sporov, ki prerasejo v spopade in vojne .
       
             

Tropski deževni gozd - I

     

Tropski deževni gozd

Tropski deževni gozd raste ob ekvatorju. Največje sklenjeno območje tropskega deževnega gozda na svetu je Amazonija v Južni Ameriki. Na drugih celinah je še na polotoku Jukatan v Mehiki, v Kongovi kotlini v Afriki in v jugovzhodni Aziji (Mjanmar, Filipini, Indonezija in Papua Nova Gvineja).
Razširjenost tropskega deževnega gozda
Gospodarsko izkoriščanje amazonskega tropskega deževnega gozda se je začelo sredi 19. stoletja z razcvetom potreb po kavčuku. Začela se je gradnja cest, priseljevanje revnih ljudi brez zemlje, gradnja jezov za elektrarne in kopanje rude. Razvoj je spodbudil množično priseljevanje, hkrati pa je povzročil izčrpavanje naravnih virov. Zaradi hitre gospodarske rasti se krčenje in degradiranje tropskega deževnega gozda povečuje. Širijo se območja izkopavanja rudnin, nastajajo plantaže tropskih kultur ter površine namenjene govedoreji in poljedelstvu. Zaradi tovrstnega človekovega početja smo danes priče najhitrejšemu upadanju rastlinskih in živalskih vrst v vsej človeški zgodovini.

Razmisli, kateri sadeži in surovine izvirajo iz tropskega deževnega gozda.

VZROKI za izginjanje tropskih deževnih gozdov so povezani z gospodarskimi interesi držav in vlagateljev. Gre predvsem za izkoriščanje naravnih virov in povečevanje prostora za kmetijstvo.
Gozdne površine izsekajo in pretvorijo v kmetijska zemljišča, namenjena gojenju poljščin. V Braziliji so največje površine namenjene pridelavi soje, ki pa potrebuje zelo rodovitno prst. Zato je potrebno intenzivno gnojenje, da povečajo rodovitnost. Sojo v obliki živalske krme izvozijo v ZDA in Evropo.
Gojenje plantažnih kultur, kot so kava, kakav, palmovo olje, banane, sladkorni trs, tobak in drugo, je po navadi s podporami spodbuja država. Pri gojenju plantažnih kultur se uporablja kemična sredstva, ki močno onesnažujejo okolje.
Na območjih tropskega deževnega gozda so različna rudna bogastva. Rudniki privabijo predvsem revno prebivalstvo, ki išče možnosti za zaslužek. Število rudnikov zlata, srebra, boksita, železa, živega srebra in drugih rudnin se vsako leto povečuje, s tem pa tudi obseg izginjanja gozdov. Nastajajo odprti kopi, odlagalne površine za jalovino; gradijo se ceste, daljnovode in železnice. Številni zasebni rudarji kopljejo rudo brez nadzora. Izkopavanje rude pa ne vpliva samo na izsekavanje gozda, ampak tudi na okolje. Predvsem pridobivanje aluminija iz boksita zelo onesnaži okolje. Temperatura, pri kateri se aluminij prične taliti, je zelo visoka, zato pridobivanje aluminija iz boksita ter njegova predelava zahtevata ogromne količine električne energije.
       
               

Krčenje tropskega gozda

   
Veliko težavo predstavlja tudi nedovoljena sečnja. Sekajo predvsem revni in neizobraženi domačini. Selektivna (izborna) sečnja pomeni sečnjo izbranih tropskih drevesnih vrst. Pri tem nastanejo poškodbe drugih dreves. Selektivna sečnja se osredotoča na tržno zanimive drevesne vrste, kot so mahagoni, tik, afzelija, čuga in anigre. Les uporabljajo za stilno pohištvo, glasbila, zunanje pohištvo in v ladjedelništvu.

Na rekah pogosto gradijo jezove za izgradnjo velikih hidroelektrarn. Jezovi posegajo v naravni tok rek in omejujejo gibanje živali v reki in na kopnem, saj akumulacijska jezera poplavijo velike gozdne površine.

Sečnja ima dolgotrajne posledice. Erozija tal, rast drugotnega, manj kakovostnega gozda in gojenje kulturnih rastlin zmanjšujejo biotsko raznovrstnost.

Rastlinstvo zagotavlja zaščitni pokrov nad prstjo. Z njegovo odstranitvijo zgornjo plast prsti izpostavimo zunanjim dejavnikom, kot so dež, sonce in veter. Za tropski deževni gozd je značilna močna vodna erozija in izpiranje prsti, saj se z odstranitvijo rastlinstva zaradi nenehnih padavin poveča površinski odtok vode. Tako prsti izgubijo rodovitnost. Kmetijske rastline ne morejo zadrževati prsti, zato se morajo kmetje vsakih nekaj let seliti. Posekajo ali požgejo nov gozd in se tam zadržijo nekaj let.
Zaradi vse večjih posegov v gozd se morajo staroselci - avtohtoni prebivalci - pred priseljenci seliti globlje v gozd. Priseljenci s seboj prinesejo bolezni in novo kulturo ter nov način življenja. Domačini ob stikih s priseljenci opuščajo tradicionalni način življenja. Z večanjem števila prebivalcev v gozdu se poveča potreba po hrani, s tem pa ogrožajo živali v gozdu in rušijo naravno ravnovesje.
Amazonski Indijanci
Razgozdovanje (deforestacija) v brazilskem amazonskem gozdu med leti 1988 in 2013; ponazorjena s količina posekanega gozda v km2
S pomočjo grafa zapiši leto, v katerem je bilo posekanega v Braziliji največ amazonskega gozda. 1995 .
Po letu 2004 je opazen padec izsekavanja gozda.
Največ gozda so izsekali leta 1995 , najmanj pa leta 2012 . Kolikšna je razlika med posekanima površinama v teh dveh letih? 24 000 km2.
Če so v enem letu posekali skoraj 3000 km2 gozda, koliko so ga posekali v enem dnevu? Približno 8 km2 na dan.
Koliko je bilo približno let, ko so v amazonskem gozdu posekali več lesa kot je površina Slovenije (20000 km2)? Takih let je bilo v obdobju 1988-2013 {5;6;4;pet;šest;štiri} .
             

Pomen gozda

     
image image

S pomočjo grafa zapiši dva glavna vzroka za izsekavanje tropskega deževnega gozda:

Odgovor: gojenje goveda in kmetijstvo majhnega obsega.

V čem se razlikujejo vzroki izsekavanja amazonskega gozda v Braziliji od izsekavanja svetovnega tropskega gozda?

V Braziliji je glavni vzrok izsekavanja gojenje goveda , v svetovnem merilu pa kmetijstvo majhnega obsega. Kmetijstvo velikega obsega v svetovnem merilu izseka še enkrat več gozda kot v Braziliji. V Braziliji se izseka malo gozda v primerjavi s sečnjo v svetovnem merilu.

Tropski deževni gozd ohranja stabilnost svetovnega podnebja in biotsko raznovrstnost, podpira preživetje staroselskih plemen, predstavlja zalogo vode, s svojo pestrostjo rastlinskih vrst omogoča pridobivanje zdravilnih učinkovin.

V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je zaradi pritiskov mednarodne skupnosti odnos do tropskega deževnega gozda spremenil. V ospredje je prišla politika trajnostnega in sonaravnega razvoja.

Kako lahko pomagamo ohraniti tropski deževni gozd? Posameznik kot potrošnik lahko veliko vpliva na okolje s premišljenim kupovanjem izdelkov:
  • Kupujmo krajevno hrano. Omejimo uživanje od daleč pripeljane hrane (npr. tropskih sadežev).
  • Pri kupovanju mesnih izdelkov preverimo izvor in krmo (brez soje).
  • Kupujmo izdelke iz pravične trgovine.
  • Zmanjšamo uporabo izdelkov iz aluminija in takšne hrane, ki je v aluminijevi embalaži.
  • Ne kupujmo izdelkov iz tropskega lesa.
  • Ne kupujmo papirnatih izdelkov iz celuloze tropskega lesa. Omejimo uporabo.

FSC je oznaka za Forest Stewardship Council in je pogosto na izdelkih iz tropskih deževnih gozdov. To je neprofitna organizacija, ki zagotavlja, da je izdelek nastal z zakonitim sekanjem in upoštevanjem ohranjanja krajevnega okolja.

Izsekavanje gozda v Amazonskem nižavju je zeleni talni vzorec spremenilo v rjavega.

Znak FSC
             

Širjenje puščav

Širjenje puščav ali opuščavljanje je uničevanje zemljišč. Pojavlja se v polpuščavskem svetu. V tem procesu je zaradi naravnih sprememb in človekovih posegov v naravo uničena rastlinska plast. Zaradi pomanjkanja vode se ne obnovi več.

Opuščavljanje (dezertifikacija) je planetarni ekološki in okoljski problem. Peščeni viharji, ki divjajo v večjih svetovnih puščavah, lahko dosežejo kraje, ki so več tisoč kilometrov oddaljeni od nastanka viharja. Puščavski pesek iz Sahare lahko doseže tudi Slovenijo.

Opuščavljanje je proces, ki nastaja dalj časa in prizadene več generacij. Je samookrepitveni proces. Ko se enkrat začne, raste čedalje bolj hitro in razmere so vse slabše.

Opuščavljanje

 

S pomočjo zemljevida zapiši območja, ki jih ogroža opuščavljanje.
Puščave se širijo na četrtini Zemljinega površja. Opuščavljanje je prizadelo že 70 % vseh sušnih predelov, kjer živi tri četrtine svetovnega prebivalstva. Območja s puščavsko ranljivostjo se vsako leto povečujejo. Širjenje puščav je svetovni problem, ki se ne tiče le revnega območja, ampak zadeva ves svet. Zmanjševanje kmetijskih površin, ki ga povzroča opuščavljenje, in povečevanje števila prebivalstva vodita v lakoto.
Puščava V Sahelu se pušave najhitreje širijo Opuščavljanje povzroča tudi pretirana paša
Kako se s tujko imenuje opuščavljanje?
                 

Vzroki in posledice širjenja puščav

 

Vzroki in posledice širjenja puščav. Kako pa problem reševati?

Vzroki
Posledice
Ukrepi
{Prekomerna paša;Prekomerna paša je največji vzrok za širjenje puščav. Živali, ki se pasejo v čredah, uničujejo rastlinski pokrov. V preteklosti so nomadi, ki so živeli v polsušnih območjih, upoštevali letne čase in se selili tja, kjer je bila voda in možnost pridelovanje hrane. Redna selitev je preprečevala prekomerno pašo in uničevanje občutljive rastlinske odeje. Danes državne meje preprečujejo selitve nomadov in živali. Uporaba vodnih vrtin in vetrnih črpalk omogočata stalno naselitev. V območjih, kjer se v času deževne dobe z vodo ne upravlja gospodarno in živina popase vso rastlinsko odejo, si površina ne opomore več. To je posledica prekomerne paše.} {Erozija;Zmanjšanje rastlinskega pokrova pospeši odnašanje prsti. Pri tem se stanjša zgornja plast tal in poveča površinsko odtekanje vode. Namesto, da voda ponikne in zagotovi vlago rastlinam, odteče površinsko. S površinskim odtekanjem se zmanjšuje tudi debelina humusa in hranil v zemlji. Z izginjanjem rastlinskega pokrova se poveča možnost hudih poplav.}

Zmanjšati število živali in omogočiti zasejanje ali zasaditev rastlin.

Zaščita tal s plastmi slame, listja ali žagovine. S tem preprečimo izhlapevanje, rast plevela in obogatimo rodovitnost tal.
{Neprimerno kmetovanje;Neprimerno kmetovanje, predvsem na območjih z malo rodovitne zemlje, kjer je velika možnost izpada pridelka in nizek donos (npr. gojenje koruze v Južni Afriki). Slabo upravljanje pokrajine in izčrpavanje naravnih virov vodi v opuščavljanje.} {Zmanjševanje in osiromašenje kmetijskih površin;Opuščavljanje zmanjšuje kakovost zemljišč, kar ima velik vpliv na življenje domačih in divjih živali, kmetijskih pridelkov ter ljudi. Zmanjševanje kmetijskih površin vpliva na gospodarstvo in preskrbo s hrano, s tem se pa povečata lakota in umrljivost.} Na močno degradiranih območjih je potrebna ponovna setev rastlin in pogozdovanje s sušoljubnimi rastlinami.
Preventiva: preprečevanje opuščavljanja z do narave prijaznim upravljanjem zemljišč v polpuščavskih območjih. Spodbujati trajnostno kmetijstvo.
{Krčenje gozdov;Prekomerna poraba lesa za kurjavo.} {Vpliv na vodni krog;Drevesa črpajo podtalnico iz zemlje in jo oddajajo v ozračje. S krčenjem gozdov se zmanjša izhlapevanje, zmanjša se vlaga v ozračju in s tem možnost padavin. Zato je podtalnice vedno manj.}
Gospodarjenje z vodnimi viri v ravnovesju z razpoložljivo vodo.
Ozaveščanje in izobraževanje previvalcev o nevarnostih širjenja puščav.

Vključevanje tradicionalnega znanja.
{Revščina;Hitra rast prebivalstva in velika revščina prispevata k širjenju puščav, saj so revnejši sloji v kratkem času prisiljeni pretirano obremeniti lokalno okolje. Pri tem nimajo možnosti dolgoročnega načrtovanja, ker se prilagajajo trenutnim zahtevam - lastnemu preživetju.} {Zapuščanje domov in vojne;Krčenja kmetijskih zemljišč povzroča lakoto in zapuščanja domov. Kmetje iščejo nove priložnosti za zaslužek in hrano. Selijo se na območja z gosto poselitvijo, kjer prihaja do trenj med prebivalci. Vzroki za vojne so pomanjkanje hrane in pitne vode, pomanjkanje obdelovalnih površin in nesoglasij med etničnimi in verskimi skupinami.}
Širjenje puščav je močno povezano z revščino, nerazvitostjo držav in nezanesljivostjo preskrbe s hrano. Proces lahko ustavimo le, če odpravimo vzroke za revščino in lakoto.
{Nepravilno namakanje;Nepravilno namakanje v suhih območjih lahko povzroči slanost prsti in zmanjševanje pridelka.} {Spiranje hranil;Prekomerno namakanje povzroča pritisk na vodne vire, saj po nepotrebnem črpamo preveč vode iz vodotokov. Nepravilno namakanje spira hranila in prst.}
Težavo je potrebno reševati na planetarni in krajevni ravni. Spodbuditi je treba trajnostni razvoj, zaščititi tla, vodne vire in ekosisteme. Širjenje puščav lahko preprečimo z dobrim s sodelovanjem vseh prizadetih. Sprejeti je potrebno tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe.
{Planetarne podnebne spremembe;Skrajni vremenski dogodki, kot so poplave, vedno daljša sušna obdobja, zamujanje in kratkotrajnost deževne dobe, so pogostejši in intenzivnejši. Opuščavljanje obenem povratno vpliva tudi na podnebne spremembe.} {Podnebne spremembe;Proces širjenja puščav je hkrati vzrok in posledica podnebnih sprememb.}
S težavo se je treba soočiti na planetarni ravni. Zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v ozračju, da se prepreči nevarnost vpliva človeških dejavnikov na podnebje..
             

Opuščavljanje

     

Največje probleme zaradi širjenja puščav in zmanjšanja površin, poraščenih z rastlinstvom (dezertifikacija), ima obsaharsko območje - Sahel.

Slike prikazujejo od suše in širjenja puščav najbolj ogroženi del Afrike - Sahel.

Vas v polpuščavskem delu Afrike Izušeno in od paše uničeno rastlinstvo Mursi pred tipičnim bivališčem
Opuščavljanje je omejeno na polsušna in sušna območja. Sredozemlje je zaradi podnebnih razmer ena izmed pokrajin, v kateri je močna degradacija tal. Občasne suše, intenzivne padavine, strma pobočja in majhna vpojnost tal so dejavniki, ki povzročajo erozijo tal, ki vpliva na opuščavljanje. V Evropi so med najbolj ogroženimi območji južni del Portugalske, Španija, Sicilija in Grčija. V svetovnem merilu so nekatera območja Afrike in Azije še bolj opuščavljena.
Problem prekomerne paše živine.
Ena izmed največjih proizvajalk kašmirja je Mongolija. Kašmir pridobivajo iz kozje volne. Za domačine je pridelava kašmirja stalen in zelo donosen vir prihodkov. Kadar se kašmir na svetovnem trgu poceni, morajo kmetje povečati število koz. Žal koze pri paši uničijo tudi korenine, kar preprečuje obnovo pašnikov. Pride do pretirane paše in opuščavljanja območja, pokrajina pa ne more več prehraniti toliko koz, kot bi jih želeli imeti kmetje.
Poznamo več vrst namakalnih sistemov. Vsem je skupno, da za kmetovanje umetno dodajamo vodo v zemljo. Pri poplavnem namakanju vodo s pomočjo jarkov, nasipov in zapornic usmerimo na obdelovalne površine. Pri namakanju z oroševanjem voda brizga iz škropilnikov. Pri kapljičnem namakanju pa je ob koreninah vsake sadike šoba, iz katere počasi kaplja.

Oglej si posnetek in odgovori na vprašanje:

Kateri način namakanja prikazuje videoposnetek?
Namakanje z oroševanjem .

Katere so slabosti takega namakanja?

                 

Spori zaradi vode

 
Brez vode ni življenja. 3% vseh vodnih površin je sladke vode, torej primerne za življenje človeka. Skoraj 70 % sladke vode na Zemlji je v obliki ledu (Arktika, Antarktika, ledeniki v visokogorjih). Preostalih 30 odstotkov sladke vode je v obliki vlage v zemlji ali podtalnice. Manj kot en odstotek vse sladke vode na svetu je na voljo človeštvu za uporabo. Na Zemlji so vodni viri neenakomerno porazdeljeni. Čista pitna voda je danes že redkost, saj jo uničujejo onesnaževalci.

Kdo ali kaj najbolj onesnažuje vode?

Glavna razloga za povečanje vodne rabe sta večanje svetovnega prebivalstva in gospodarski razvoj. V razvitem svetu se pitna voda uporablja v kmetijstvu, za namakanje, gojenje živine ter industrijo. Gradijo se namakalni sistemi in jezovi. Prekomerno je črpanje podtalnice. Izčrpavanje vodnih virov je hitrejše kot je njihova sposobnost obnovitve. S tem pa se povečuje pritisk na okolje.
V revnejših državah je oskrba z vodo v lasti zasebnega sektorja, kar je dediščina kolonialnih časov. Podjetja iščejo dobiček, zapirajo in ograjujejo vire, da mnogim prebivalcem draga voda ni dosegljiva.
Ko povpraševanje po vodi preseže količino vode iz vodnih virov, pride do pomanjkanja vode in s tem do sporov. V takih primerih ima voda izjemen strateški pomen.

Na svetovnem spletu poišči primere, ko je pomanjkanje vode ustvarilo spor.

Veliko je svetovnih vodotokov, ki tečejo skozi več držav. Meddržavno načelo je, da mora država prilagoditi porabo vode iz reke tako, da je ne spušča sosednji državi onesnažene ali v premajhni količini. Nekatere države porabijo preveč vode, zato nastajajo možna vojna žarišča: reka Ind med Pakistanom in Indijo, Nil med Egiptom, Sudanom in Etiopijo, Evfrat med Turčijo in Sirijo, Tigris med Turčijo in Irakom, Okavanga med Bocvano in Namibijo, Jordan med Izraelom in arabskimi sosedami (Jordanija, Palestina in Libanon), Sir Darja in Amu Darja med Kazahstanom, Uzbekistanom, Tadžikistanom, Turkmenistanom in Kirgizistanom.

Zemljevid večjih svetovnih vodotokov

Številne nevladne organizacije si prizadevajo, da bi voda postala človeška dobrina in pravica, ki bi morala biti, tako kot zrak, brezplačna.

Po pitno vodo ponekod hodijo kilometre daleč
   

Voda - svetovni problem

Krčenja Aralskega jezera

image
0
image
Svetovni vodotoki
Puščave
Tropski deževni gozd
Vse

Na zemljevidu so prikazana območja tropskega deževnega gozda in puščav.

Tropski deževni gozd je najbolj razširjen v porečju reke Amazonke v Južni Ameriki . Tudi na Indonezijskem otočju, med Azijo in Avstralijo , je bujno tropsko rastlinstvo.

Afriška puščava Sahara je največja na svetu.

Povzetek

Tropski deževni gozd raste v ekvatorialnem podnebju med severnim in južnim povratnikom. Zanj je značilna velika zračna vlaga, visoke temperature, izjemna biotska raznovrstnost, rastline v nadstropjih in malo podrasti. Iz rastlin tropskega deževnega gozda pridobivajo zdravila. V tropskem deževnem gozdu rastejo kakovostna drevesa, ki jih izsekavajo za izvoz.

Tropski deževni gozd odstranjujejo predvsem s požiganjem. Pridobljeno zemljo uporabijo za živinorejske površine in samooskrbno poljedelstvo.
Gozd izsekavajo za lesno industrijo in rudarstvo. Uničujejo ga tudi številni jezovi na rekah (hidroelektrarne), ker reke poplavijo velike gozdne površine in s tem uničijo gozd. Zato in zaradi stalnega povečevanja števila prebivalcev na Zemlji (in s tem povečanih potrebah po pridelavi hrane) je bil v zadnjih 50 letih tropski deževni gozd precej izkrčen. Številne rastline in živali izgubljajo svoj življenjski prostor. Velik problem sta tudi erozija in izpiranje hranilnih snovi iz prsti, saj na ta način posekana območja za kmetijstvo postanejo neuporabna.

Širitev puščav povzročajo pretirana paša, neprimerno kmetovanje in podnebne spremembe. Hitra rast prebivalstva, povečana potreba po hrani ter prekomerno izsekavanje gozda in napačno namakanje so vzroki, da so milijoni ljudi prisiljeni zapustiti svoja domovanja.

Opuščavljanje je proces širjenja puščav zaradi človekovega delovanja ali podnebnih sprememb. Proces uniči rastlinsko plast, zmanjša vsebnost hranil, zniža rodovitnost prsti in poveča možnost za erozijo.

Voda je vir življenja. Pomanjkanje pitne vode lahko privede do sporov in spopadov, saj voda pomeni preživetje. V razvitem svetu se pitna voda uporablja tudi za industrijo, živinorejo in namakalne sisteme. Zato je pitne vode vse manj.

Vsi trije svetovni problemi - izginjanje tropskega deževnega gozda, opuščavljanje, pomanjkanje vode - so agresivni in uničujejo življenje na Zemlji. Ukrepati je treba hitro, premišljeno in načrtno, predvsem pa je za rešitev potrebno veliko politične volje.

Deževni gozd
Puscava<>Deževni gozd Tropski<>Tropski deževni gozd Kamele<>Puščava
37615f5075c5a1c48d617661.jpg<>Puščava Poselitev<>Poselitev puščave Kamele<>Kamele na paši ob oazi
20_Reka Amazonka.jpg<>Reka Amazonka 21_Reka Kongo.jpg<>Reka Kongo 22_Dolina reke Nil.jpg<>Dolina reke Nil
23_Pleme Bozo ob Nigru.jpg<>Pleme Bozo ob Nigru 24_Zapornice na reki MIssissippi.jpg<>Zapornice na reki MIssissippi

Naloge - I

1.

Pravilno razvrsti vzroke in posledice izsekavanja tropskega deževnega gozda.

  • {Vzrok;Posledica} poljedelstvo
  • {Posledica;Vzrok} planetarne podnebne spremembe
  • {Vzrok;Posledica} živinoreja
  • {Vzrok;Posledica} gradnja cest
  • {Posledica;Vzrok} izginjanje biodiverzitete
  • {Vzrok;Posledica} gradnja HE
  • {Vzrok;Posledica} sekanje za les
  • {Posledica;Vzrok} krčenje življenjskega prostora
2.

Ali je trditev pravilna ali nepravilna?

  • Največje sklenjeno območje tropskega deževnega gozda je v Amazonskem nižavju. {Da;Ne}
  • Glavni vzrok za izsekavanje tropskega deževnega gozda je sekanje lesa za lesno in papirno industrijo. {Ne;Da}
  • Iz rastlin tropskega deževnega gozda pridobivajo zdravila. {Da;Ne}
3.

Ali je trditev pravilna ali nepravilna?

  • Opuščavljanje je širjenja puščav samo zaradi naravnih sprememb na Zemlji. {Ne;Da}
  • Širjenje puščav lahko ustavimo, če zmanjšamo število živali in s tem omogočimo ponovno rast rastlin. {Da;Na}
  • Širjenje puščav je svetovni problem. {Da;Ne}
4.

Označi, kateri so glavni razlogi za pomanjkanje pitne vode.

5.

Pravilno razvrsti v skrinji vzroke in posledice opuščavljanja.

 

6.

Preberi spodnji odstavek in vpiši manjkajoče besede.

Velik problem človeštva je neenakomerna porazdelitev dobrin. V svetu so veliki problemi: pomanjkanje pitne vode, krčenje gozdov, širjenje puščav . Vsak problem lahko povzroči {spore;spopade} in vojne ter milijone beguncev po vsem svetu.
   
   

License

Icon for the Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License

GEOGRAFIJA 8 by Mojca Janžekovič, Kristijan Jeršin Tomassini is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License, except where otherwise noted.